Simulacija, stimulacija

Pet let je v tem času um preganjal moje telo. Cele dneve in tudi noči. Aljaska in my mind! Vonj zime je kurba!
Sem moral it. Na stara pota, za cel dan.

S smučmi in peš.

Danes sem pomirjen. Bolečino v duši je zamenjala bolečina v desni nogi.

Pomanjkanja

Časa.
Volje.
Denarja.
Odločnosti.
Samodiscipline.

Danes bom nedosegljiv.

Juniperus chinensis - 3.korak

Da je razvoj bonsaja dolgoročen postopek, vemo večinoma vsi. Držimo se ga pa ne ravno vsi ali vsaj ne vedno. Neučkanost je virus končne podobe drevesa.
Tegale sem nazadnje prizadejal točno pred enim letom. Postopek si še enkrat lahko ogledate tule in tule. Do poletja, ko sem mu odstranil večino žic, in potem naprej do zime, sem delal na zgostitvi krošnje.
Sedaj, ko je drevo zdravo, vitalno (kljub mnogim bojaznim), je čas za naslednji korak. Obdelava suhega lesa in ponovno žičenje. Natančna določitev žiL ki napajajo krošnjo je seveda ključna. Določil sem jih dva meseca nazaj in jih nato kar nekajkrat preverjal. Zadnjič z dleti in noži v rokah.

Upam, mislim, da mi je uspelo. Končnih detajlov v suhem lesu še ni. Ti pridejo na vrsto naslednjo zimo.

Približno četrtina zelenja krošnje je bilo odveč. In še ga je. Ampak easy - postopoma. Zelenje je tovarna hrane!

Za lažjo predstavo, kaj mislim na postoma:

julij 2007
december 2007
december 2008
januar 2009

...in tako dalje!

Debela peč, Brda

Potem, ko sva na silvestrovo dihala nočni piš, sva danes uživala v idelanem dnevu. Sonce in perfektna smuka. Besede so odveč, zato samo slike.

Pohod v novo leto

Od silne družine nama je ostal le Dik. Otroci že praznujejo po svoje - THINK!

Lidija in Jože grejeta nastajajoče gnezdo. Toplota in toplina, ne pa porcelan in frak, to je pomembno. Zakaj bi bil za novo leto drugačen? Zakaj sploh kdaj? Smo nazdrav'l!

Jože celi žulje od zadnje ture. Zato sva šla brez njiju, le z Dikom, smer Brda, 2009 m nad morjem, smer leto 2009.Pričakovala sva, da na vrhu ne bomo sami. Pa se na srečo množica rajši zapija v kočah.
Jasno nebo in mraz ob občasnem pokanju z doline, škripanje snega, utrip srca, pravljična zima...ma ne zamenjam! Uro in pol tempa, za naju spodobnega, in ob pol polnoči smo bili na vrhu. Mraz izrazitejši, veter pa je Dika in Ruth skušal pomesti v dolino. Smo malo nižje, v zavetju, slovesno večerjali čokolado z vrtnicami, čaj....ob polnoči pa na vrh, na 2009 v 2009!Dolina je vztrepetala v pokanju in barvah. Koliko ognjemetov smo videli tja do Ljubljane...pojma nimam.
Ampak bilo je za Ruth romantično, zame pisano, za Dika mirneje.
Ko so se bliski umirili, smo jo rajsnili nazaj. Letošnje bande so obilne.

Lidija je naredila tapravo joto. Mmmmm, kako diši, kako paše!

Dobro jutro! Svet danes ni nič drugačen. V veliki meri je tak, kot ga narediš, vidiš sam.

Voščilo

Prijatelji, prijateljice, bralci in bralke, nenazadnje tudi zli duhovi in sovražniki, ki sem ter tja kukate moj blog, skratka vsi:

ZDRAVJE IN LJUBEZEN ŠTEJETA,
VSE OSTALO SO SENCE VAŠE BOLJ ALI MANJ POKONČNE DRŽE!
NE SE DAT!

Ajd, se beremo drugo leto!
Raje