Azaleje

Vikend je bil posvečene zaključnim delom v sezoni. Sedaj sledijo res samo še vzdrževalna dela.
Azaleji, ki sem jo v četrtek oblikoval na srečanju, sem dodal nekaj žic, porezal par vej in jo postavil v tokonomo. Po presajanju hoče mesec dni sence in restriktivnega zalivanja.

Dež pa je na drugi, ki je v bistvu prva, v enem dnevu zaključil skoraj dvomesečno cvetenje. Čas za redčenje in oblikovanje. Pred enim letom je bila še predbonsaj.

Danes ...

Poleg čistilne akcije sem na treh vejah uporabil posebno tehniko krivljenja debelih vej. Normalno žičenje in krivljenje zaradi krhkosti lesa odpade. Torej postopek, ki sem ga na demonstraciji obljubil, pa ne izvedel.

Do naslednje pomladi bo rana zaceljena.

Jest grem lizat svoje rane. En teden računalnika videl ne bom. Sploh.

Meditacija

Tokonoma

Postavitev ob otovoritvi.
Postavitev zame.

Energijski center Podvin

Dan potem

Nevidno breme je padlo med zelen pesek. Tako izsesan nisem bil že dolgo. Bolečina v prsih , nemoč v mišicah in opolnoma prazna glava so me cel dan pominjali na kodeks zdravega življenja. Sedel sem v senco na belem pesku in poklical na center za samopoč. Z zaprtimi očmi, obrnjenimi na noter.
Težo bremena sem določal sam. In čas nošenja prav tako. Ne, da bi pokazal, dokazal, da lahko, da zmorem. Ker je bilo zame, za moj Jaz, potrebno. Odločitve, ne obljube drugim, so sence samopodobe. Zato bom danes v tokonomo postavil drugo drevo, drugo sliko. Zase.

Srečanje

Po 14 dneh priprav smo ga pekli, pili, rezali. Bilo je fajn. Kdor je bil ve, za ostale kolaps slik. Nič besed.

Hvala vsem, ki ste mi pogali pri prenovi vrta, hvala vsem, ki ste prišli, Janezu in ostalim za kulinarično veselje...

Čas za počitek.

Svoboda

Oni dan sem se vračal domov. Naložen kombi in naložena glava z očmi v promet in mislijo na izmet. Iskal sem vozel. Mogoče nož. Da se odvežem, da postnem strgan pes. Špaga je bila videti že tako ohlapna, prosta, pa ne. O ne...
Ko z nogo do fula prehitim motorista. Klasika št.2. Petdesetletnika z dolgimi, a redkimi lasmi izpod odprte čelade, kozji fiks, usnje in 100 na uro. Na avtocesti je možakar užival svobodo. Videl sem njegov nasmeh, videl sem kako je srečen.
Nakar sem začutil špago. Pribito od znotraj. Vidno le meni. Ali pač ne.
In opazil sem, da je krajša od motoristove. Poteka drugače, njeni vozli so smiselni.
Ne obsojam. A niti ne razumem ga. Ostarelega hipija, namreč. Ga spolh ne poskušam razumet.
Dal mi je, kar sem potreboval, kar potrebujem. Ob enem samem prehitevanju.
Na dolgi cesti domov.

Vrt - nadaljevanje

Vse po načrtih. Solza je dobila pomen. Niwaki gre na svoje mesto:
Pripravljeno domovanje

Previdno

Reševanje okov

Šest vreč vulkanskega peska in pet vreč substrata.

Tudi tokonoma se razvija. Danes naprej, končano v ponedeljek.

Jure Robič - RAAM

Za tiste, ki vas zanima, pa ste mogoče spregledali. Jure že raztura!

http://www.jurerobic.net/index.php?id=302