Sploh veš,
da že več kot mesec ni svetlobe?
Sploh veš,
da diham samo še za najine otroke?
Sploh veš,
da ne maram več snega?
Sploh veš,
da rože ne cvetijo?
Sploh veš,
da likam samo svoje perilo?
Sploh veš,
kje so tiste stezice?
Sploh veš,
da spim sam?
Sploh veš,
da sovražim ogledala?
Sploh veš,
da si zajedena v vsak trenutek?
Sploh veš,
namesto koga sem jaz?
Sploh veš,
da ne razumem?
Sploh veš,
da me ne obiščeš v sanjah?
Sploh veš,
koliko solz je mogoče pretočiti v enem dnevu?
Sploh veš,
da je najina ljubezen večna?
Sploh veš,
da spet igram harmoniko?
Sploh veš,
kako zelo te pogrešam?
Sploh veš,
kateri dan bo jutri?
In koliko jih še pride?
Sploh veš,
da postelja diši po tebi?
Sploh veš,
kako zelo te ljubim?
Sploh veš?
Sploh veš?
sobota, 9. februar 2013
petek, 8. februar 2013
Za umiritev duše
Največja doza je moja Pia!
Vzpodbuja kar telo potrebuje, glava se pa še vedno brani.Pa smo šli, z Nino, v jutranji mraz, v jutranjo pravljico.
Pikin " KAKO LEPOOOO" me spominja....
Redko, ampak iz srca!
Nekaj so geni, nekaj je ostalo iz rane mladosti. Pia ga šiba k' sneta skira! Če ne bi bila glasbenica, bi bila biatlonka.
Včeraj smo, pa še bomo, navijali za naše biatlonce. Pa Miha smo videli.
Manjka samo moja Ruth. Kako zelo manjka...
četrtek, 7. februar 2013
Lazanja za Pio
Sneženje in ubita volja za karkoli.
Razen za Pio.
Obožuje zelenjavno lazanjo.
Pa je pri meni.
Ki mi z nasmehom posuši solze.
sreda, 6. februar 2013
torek, 5. februar 2013
Moj ogenj
Razen tebe, moja ljubezen, kaj še ostaja svetu?
Bolečina ni več tisto, kar boli!
Kričeče srce ne upija veselja.
Solze osame ne poznajo poželenja.
Plaz spominov je odboj od beline.
Kdor ve zate, ve za ogenj!
Bolečina ni več tisto, kar boli!
Kričeče srce ne upija veselja.
Solze osame ne poznajo poželenja.
Plaz spominov je odboj od beline.
Kdor ve zate, ve za ogenj!
nedelja, 3. februar 2013
četrtek, 31. januar 2013
V znamenju današnjega dne
Iščem te po najinih poteh,
kjer včasih skupaj sva hodila, skušam najti te v stvareh,
ki si jih ti tako ljubila...
Nikjer sledu o tebi sami,
povsod le tema in praznina,
životarim kot v omami,
vse moje bistvo bolečina...
Ko pa dan prevesi se v večer,
obupan nazadnje se predam,
potihne v meni ves nemir,
moj Bog, saj v srcu te imam!
B?!
sreda, 30. januar 2013
torek, 29. januar 2013
Naprej
Začrtane poti so bile prekinjene.
Tiste, nepoškodovane čakajo. Ne smem jih pustiti, da jih preraste plevel. To vem.
A v temni noči ne vidim. Potrebujem luč.
Ali pa počakam na dan.
Saj vedno pride.
Vem da bo siv, mlačen.
Potem pa bo enkrat severni veter raztrgal oblake.
Vedno se bom spraševal,
le kam so vodile poti, ki jih ni več.
Tiste, nepoškodovane čakajo. Ne smem jih pustiti, da jih preraste plevel. To vem.
A v temni noči ne vidim. Potrebujem luč.
Ali pa počakam na dan.
Saj vedno pride.
Vem da bo siv, mlačen.
Potem pa bo enkrat severni veter raztrgal oblake.
Vedno se bom spraševal,
le kam so vodile poti, ki jih ni več.
Naročite se na:
Objave (Atom)