Brrr...

Bill mi je poslal tole:

Po presežku snega so Aljaski sedaj  ponorele še temeperature. Nekje celo rekordno nizko. Galena je na primer kraj, ki zmrzuje na načrtovani poti. Te številke so sicer v Fahrenhitih, tako da  -65 pomeni "samo"  -53,9 C.
Zdaj pa ni dileme. Ta dolge gate bo treba vzet s sabo!

Do štarta je še več kot tri tedne. Takrat bo prijazneje. Upam, da ne poletno. Da se ne utopim sredi zime.

V dvoje

Ko se vsak dan sam, po isti poti, z enakimi mislimi, vlečeš skozi zakazane ure treninga, obvezno nastopi monotona naveličanost. V dvoje je vse drugače. Hvala Miha!

Naslednji teden bo tule končno minus dvajset. Primerno za končno testiranje opreme, telesa in duha. Kakšno noč bom odsanjal na prostem, zavit v toplo spalko. Za potrditev. Za postopno spremembo udobja.
Prihaja zadnjih, napornih, štirinajst dni, zatem štirje dnevi  pakiranja, nervoze in počitka. Potem pa na pot.

Hinoki cipresa

2007

 2009

 2010

 včeraj

Po sledeh

Lepo je prekrilo svinjarijo. Ravno prav.
Nisem bil prvi na odmaknjenih cestah. Že kar nekaj let se okoli Kleka, pa skoraj do Mrzlega studenca, zadržuje par volkov. Ne verjamem da ju bom kdaj videl. Njune sledi pač.

Prekrito

Glede snega za priprave se letos ne pritožujem. Je tam, kjer ga potrebujem in ga je ravno prav. Ker se sam sebi ratrak mi prija, da ga ne mede pogosto. Včerajšnji pa je bil vseeno zaželjen.

Veter je v zadnjih tednih počistil krošnje dreves. Belo opojnost je zapihal v rjavo mučnost.

Smučanje po lišajih, iglicah, vejicah ni užitek. Ne prija in škodi smučem. Je pa trenje podobno tistemu, ki ga pričakujem na Aljaski. Garanje, ne gre pa nikamor.

 Včerajšnjo napoved sem preverjal na kraju samem. Jutranjo jasnino je počasi mlačilo,

 točno ob poldne pa...

 A ni to fajn :)

Trajalo je eno uro.
Snega ravno prav. Ampak spet je zapihal sever. Danes grem "ratrakirat". Upam da bo belem.
Noge so super. Glava tud. Še 35 dni.

Chamaecyparis

Regeneracija med treningi poteka takole:

Letos ne grem na Noelanders trophy. Drevesa še niso v fazi. Še par let nazaj bi, in tudi sem, prijavil drevo, ki mu manjka čas, final tuch.  Tale bo na primer v treh letih na red. Tole je bilo samo prvo oblikovanje.

Spet hribi

Kar imajo na Aljaski, mi nimamo . Niti snega na pretek, niti zlata. Me zlato ne zanima, ama sneg... Na Pokljuki je, pa ga je severnik posul z vejami, lišaji, iglicami, smetmi. Največ tega se je uleglo v mojih, z znojem udrtih, samotnih špurah, stran od sicer neznosnega vrveža prekratkega kroga Rudnega polja. Enastavno ne gre.
Zato skok na jutranji domači hrib - Stol.

Tud gor je pihalo. Tu pa paše. Diku ravno ne preveč.