Previsoka temperature in vlaga sta dobra samo za razvoj in prenašanje virusov. Po pogovorih znancev sem jo kar poceni odnesel. Dva dni pa se počasi vračam v naravo. Mal še hropem, vmes pa kolnem. Led po makadamu, po skalah. Namesto snega. Če ne bi imel Icebugov, najboljših čevljev z žebljički, bi bile te poti prenevarne. Tako pa s pomočjo palic uspešno ohranjam navpični položaj.
Če že ne v dolini, bo zgleda vsaj v hribih namedlo obilo snega. Čakajo me dnevi gaženja. S tekmovanimi tekaškimi smučmi za klasiko -Karhu je to kar garaško delo. S tekaško turnimi smučmi, malo širšimi in le kanček težjimi, gre lažje. Madshus - Birkerbeiner so preizkušene. Na Aljasko vzamem oboje.

Dilema teže je kljub štiriletnim izkušnjam še vedno prisotna. Koliko in kaj vzeti na pot? Spet bo končna odločitev padla tik pred zdajci. Filozofskih MALO JE DOVOLJ moram preračunat v moč in pogoje. Pa se filozofija zgubi v naravi, kjer premalo pomeni bolečino in domov, preveč pa bolečino in naprej. Odvisno od pogojev. In moči. In volje!
Primer - PREMALO

Do odhoda še 35 dni. Samo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar