Bori počasi zorijo. Napenjajo se v nove razsežnosti. Kot otroke. Jih je treba nazaj držat.
Uroš pincira.
Goba na brinih, ja. Zgleda nagravžno oranžno, potem se v dveh dneh malo osuši in odpade kot spužva. Na lesu, bolje rečeno v lesu ostanejospore , ki se razmnožujejo, veje odmrejo, drevo umre...
Zdravila ni. Za razkuževanje orodja in vsega uporabljamo Menoflorades. Uniči vse bakterije, viruse, spore...
Poskusno sva premazala okužena mesta.
Ostaja upanje.
Sem se pa v Španiji naučil nekaj novega glede pinciranja brinov. V bistvu se jih sploh ne pincira.
Sicer pa se spoznanja nadgrajujejo. A kdo ve kje sem pozabil nož?
1 komentar:
Sam ne jih preveč nazaj držat, to tudi škodi, tako ,kot pri vzgoji. Otroci in bonsaji so si podobni. Od nas je odvisno, koliko potenciala vidimo v njih. Znamo iz njih potegniti tisto najboljše? Če jih preveč ožičimo, pristrižimo, se kakšna veja celo posuši, če otroku preveč pristrižemo peruti, se lahko posuši delček njegove duše. Če ga preveč prepustimo samemu sebi, pa podivja in izgubi stik s sabo. Kot vaša drevesa. Treba je imeti občutek, oko in srce.
Objavite komentar