Bonsajski vrt -1.korak

Bonsaji si zaslužijo svoje mesto. Boljši boljše, seveda. Ta del je danes dobil obliko. Ni še končan, ampak je že viden koncept.


Celtisu pripada poseben plac.
Naslednji teden bodo končane še mize in police, nato obisk Crespija, kasneje v Belgijo...
Počasi k začrtanim ciljem.

Pacipresa

Po nedeljski operaciji in finesiranju v zadnjih dveh dneh je pacipresa dobila novo obliko. Korak od predbonsaja do bonsaja. Eno leto pridnega pinciranja ji bo zgostilo krošnjo v oblačke, kar bo poudarilo občutek starosti.

Chamaecyparis pisifera; izvor Japonska, višina 60 cm

Pred:
Po:

Nedelja

Vpliv sonca na razpoloženje je bil včeraj močnejši od vpliva polne lune. Kako neznačilno.
Zadnjič je neka gospa po telefonu nadirala Brigito, ker v nedeljo nimamo odprte trgovine, vrtnarije. Razburjena, pod stresom, nesramna, oni da imajo v Ljubljani tri trgovine, da delajo vse dni, in ob taki konkurenci, sedaj ko je sezona... Sem mislil napisati komentar, pa ne gre. Nima smisla. So pač ljudje, ki se jim po žilah pretaka denar, ki jim družina ne pomeni nič. Nase pa so tako ali tako že zdavnaj pozabili.

Dik na strehi zaprte trgovine:
Sika ni od včeraj, a izraža tisto kar bi povedal gospe.
P.S.
Včeraj, v nedeljo sem vstal ob štirih. Tri ure sem delal v pisarni, tri ure zalival rože in dvanajst ur urejal predale v sebi. Zraven sem kreiral. Ko dokončam, pokažem.
Eh ja...

Preobrazba

Pozno prebujanje narave mi gre na roko. Dobesedno. Ko že mislim, da so vsa drevesa pripravljena na nov ciklus bohotenja, se od Ruth "ukradeni" primerki skrivajo pred mojo roko. Polni žice - že rahlo zajedeni.
Panešpljico - Cotoneaster horizontalis, sem lani posadil v kaskadno posodo. Če ga včeraj ne bi izvlekel, bi moral drugo pomlad posodo razbiti. Korenin kolikor hočeš. Ker je trpežna reč, mu takle, skoraj skrajni poseg, ne bo škodil. Upam. Dnevna skrb bo izrazita. Sploh v dneh vročine.

Lani poleti:
Prednja stran:
Prednja stran?
Zadaj:
Prednja stran?
Ko mi ob takem, spet nezanimivem in brezveznem materialu, uspe najti rešitev - všečno moji duši - ko žmoht, ki ga skriva drevo, z vizijo in rokami izpostavim očem, se čez dvorišče zavlečem z nasmehom.

Izziv

Rad sprejemam izzive. Držim se načela:
"Nemogoče pomeni le, da ti bo vzelo več časa, kot si mislil!"
Tole derevesce, no ja, že kar drevo, sem bonsajistični srenji ponudil na način "kdo da več".
Zataknilo se je seveda že pri začetni ceni. Komentarji, da za tako skropucalo hočem preveč ( mimogrede - 192.- Eur), da sem prifuknjen, pa tko naprej... Potem pa nič. Nikogar ni zanimal razmahan črni bor. Kva pa boš iz tega?! Mislm!!Ej!
Sej, sej. Kot sem rekel - izziv. Moje oči imajo pač svojega, na srečo drugačnega malarja. Slabo vreme v poslu dela luknje, pa sem jih nekaj dni koristil po svoje. In ne zaman.

Pinus nigra austriaca "Brepo"
Avkcijski izgled, ki ni prepričal nikogar:
Pa sedajle:

Mene je prepričal.
In bonsajizem je umetnost. Torej sem umetnik. Ni me sram. Zato povem. Pokažem. V bistvu živim za umetnost. Pozimi umetnost preživetja, na Aljaski in finančnega, spomladi umetnost prilagajanja, poleti umetnost preživetja v vročini, jesen pa.... Sem v krogu kroga. Sam in skupaj.
S prijatelji, sodelavci, družino, kupci, bonsaji, smučmi

... in prekleto alergijo. Ubijam jo s postom! Še en izziv.

Jutranji prebliski

Ko večina še drgne rjuhe, zalivam vode željne rastline. Roke delajo mehansko, glava pa avtomatično odhaja. Velikokrat nazaj. Velikokrat naprej.
Danes me je gnal ameriški kolega Mike Curiak. Na blogu opisuje svoj kontakt z Aljasko. Srečala sva se pod Rainy passom.

Preberi: http://lacemine29.blogspot.com/2008/03/windy-meadows-to-rainy-pass.html
Ko je vse zalito, nastopi jutro. Odprejo se vrata in trume ljudi razmišljanja poteptajo. Do jutri.
Mikova pot je bila po veličastnih zmagah zadnjih nekaj let drugačna. Način in namen.
In jaz mislim: to je to.

Čakajoč na življenje

Pomlad

V rastlinjakih za bonsaje ni več prostora. Sonce hajca, balkonske rože izpodrivajo. Ni druge, bonsaji morajo ven, kamor tudi spadajo. Skrb, da so scrkljani, se je predvčerajšnjim izkazala za odvečno. Jutranjih minus tri stopinje celzija na mladih listih ni pustilo nobenih posledic. Včerajšnji veter pa je zahteval posebno skrb, kar štirikratno zalivanje in rosenje. Evapotranspiracija je bila huda.



V delu so že nove, lesene, nadstropne police.

Sicer se pa flower power sezona že začenja v obliki ob petih zjutraj do osmih zvečer. Zato bo dober mesec tule malo manj postankov.

Celtis - zgodba se nadaljuje

Mojemu velikanu je življenje v rastlinjaku hudo prijetno. Šopiri se z bujnostjo in obilico novih poganjkov. Ker je to zame nova vrsta, sem se glede zahtev pozanimal pri mojstru iz Taiwana, gospodu Min Hsuan Loju. Problem neustrezne, predvsem premajhne posode, sem nameraval rešiti naslednjo pomlad, vendar sem ga po njegovem nasvetu ter zagotovilih o varnosti tega početja v tej fazi rasti, rešil že včeraj.


Zaenkrat zadovoljen. V naslednjem letu pa mi bo, upam, uspelo končno najti posodo, ki bo koprivovcu nudila stalno domovanje.

Presajanje, bolje rečeno prestavljanje, drevesa takega kalibra je timsko delo. Zdravko se je namalal v pravem času.

Glog

Ker se pomlad prebuja, se čas jamadorijev začasno poslavlja. Vsaj v dolinah. Z Andrejem sva preklinjajoč, umazana, rahlo krvava, rezala ,reševala korenine, odmetavala kamenje, brskala in po malo manj kot dveh urah - uspela.

Nebarij: ohoho, višina ohoho minus 20 cm Prva faza je obetajoča. S pomočjo matere narave in vsakodnevno nego upam na najboljše.