Krčevito se oklepam časovnih postavitev v kepo dela, kotrkljajočo čez ovire majskih dni. Sovražim pomlad! Sovražim poletje! In ne maram jeseni. Ljubim tišino in dih zime.
Rad imam Jazz. Tudi.
Pomlad - stresna soočenja z ljudmi, stalnimi in odhajajočimi - omejena za svobodo. Čisti materializem, v katerega sploh ne verjamem, ga ne maram, ne dojemam, sprejemam, a vseeno, nabit na vrata kleti posojil, dnevno navidezno poosebljam.
(slavisti oprostite)
(bankirji, dacarji, stranke, delavci - tudi)
Meseci posuti s cvetnim prahom, ki ubija.
Poletje - vročina se zajeda v pore lastne biti. Ubija voljo in pije moč. Voda, morje....bljah!
Jesen - vsaj barve kričijo iz vlažne sivine.
Zima? (priporočam nekaj klikov nazaj)
Maj, mesec ljubezni, v katero še vedno verjamem.
Brez nje bi ne bil senca, kaj šele odsev, tega, kar skušam biti jutri.
Solo za dušo. Slike niso moje. Pia pač.
Izgubljena v Londonu? Izgubljen v vsakdanu!?