Njegova nenavadnost me je poleg enkratne razvejanosti prepričala, da je pred nekaj tedni našel prostor pod slovenskim soncem (in dežjem). A o tem v jesensko zimskem času, ko bo čas za resenjše posege. Do takrat bo treba delati na zgostitvi vej in krajšanju iglic. Tehnika je enaka kot pri ostalih borih s parnimi iglicami - ruševje, rdeči bor. Postopek je znan, a zaradi pravilnega timinga opravil, zahteven.
Včeraj je bil čas krajšanja močnih poganjkov. Srednje močni so bili postriženi pred 14 dnevi. Napaka? Njet.
Poleg krajšanja poganjkov je svetloba ključnega pomena za nastavljanje novih brstov v notranjosti. Krošnjo sem zato "odprl". Oblika sedaj ni pomembna. Važna je vizija.
Celtis mi je vzel šolsko uro. Nabralo se je za 10 litrov odstranjenih vejic. Žival odganja na vseh koncih.
Janezova Pyracantha je našla začasno domovanje v mojem vrtu z namenom, da bi njeno bujno cvetenje lahko občudovalo čim več oči. A vreme ji ni naklonjeno.
Azeleja pa se šopiri že štiri tedne. Pod streho in ne na direktnem soncu se še vedno cveti na polno.
Lola je dobila nov, večji življenjski prostor. Zaenkrat je še zmedena.
Kdo pa ni?
Ni komentarjev:
Objavite komentar