Po razstavi v Monsu so bonsaji polegli po stojalih in policah. Razen vsakdanje oskrbe niso bili deležni večje pozornosti. Ni bilo ne časa, ne potrebe. Potem pa pride dež, z njim čas in umirjen sprehod med navidezno počivajočimi drevesi razkrije, da življenje teče naprej, temperaturi primerno. Bonsaji živijo. Ne oproščajo malomarnosti ali pozabljivosti.
Listavci z novimi poganjki hlepijo za soncem. Pravočasno in pravilno krajšanje poganjkov skozi celo sezono je za korektno razvejanost ključno. Pozimi ožičena drevesa že prosijo za sprostitev. Gosenice, uši in bolezni...
Celtis mora k frizerju.
Azeleje bodo počasi odcvetele. Čas za temeljite posege nastopa naslednji teden.
Iglavce že napada rdeči pajek. Po spomladanskem pinciranju poganjkov je pri nekaterih vrstah že potrebno krajšanje.
Pri cipresih je svetloba ključna za normalen razvoj iglic, predvsem v notranjosti krošnje. Čiščenje, pinciranje ter žičenje.
Število dreves je obveznost.
Povrhu bo treba počasi v hribe. Z odprtimi očmi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar