LJUBLJANA

Utrinki večera v Ljubljani:

Obrazi

Povezave?

Cena kruhu raste.
Cena goriva je vedno višja.
Cena bonsajev je previsoka.

Kapitalizem?
Trg?
Država?
Vojne?
Mogoče kvaliteta?

Cena zdravja pa ostaja vedno enaka. Prenizka!
Ali previsoka?

Jamadori Kaflein

Gaber; višina 100 cm, teža 60 kg
Rdeči bor; tanuki

Velikost je prava, oba pa čakata jesen in pomlad, da se pokažeta v vsej veličini.

Včeraj

Včeraj, danes, jutri. Ali pa nikoli. Odvisno kaj, kje, kdaj in predvsem zakaj.

Brinček

Dežurstvo v rastlinjaku omogoča vajo. Malček, primeren za eno popoldne.

Opazovanje, iskanje, poudarki.


Ali kaskada?

Ali pač ne?
Obleka naredi človeka ali Raje naredi obleko.
Cena: 42.-Eur. Prej in potem.

Chamaecyparis obtusa II.

Nisem je mogel pustiti v Milanu. Njeno sestro dvojčico sem nabavil ob prvem obisku pri Crespiju, njo ob naslednjem. Nikomur ni bilo vredno vzeti jo v roke, od blizu pogledati nje čare. Fajn. Fejst fajn. Sedaj je prepozno.
Na polici je čakala en mesec. Potrebna svetlobe.
Chamaecyparis obtusa - Hinoki cipresa
Dobila jo je. Očiščena je čakala naprej.
Tri dni, čistih 12 ur dela samo na krošnji. Spoznal sem da ni setra dvojčica, temveč brat. Prikrita moč. Do spomladi ostane v trening posodi. Presajen(a) ter negovan(a) bo čez par let zame popolen(na).

Spredaj:

Desna stran:

Zadaj:
Leva stran:
Z vrha:Mogočnost v malem, skrita in zavita. Ravne linije ni. Prepletanje, na videz kar tako, ji daje karmo.

Ko se bom spet počutil takoooo majhnega, bom sedel tu spodaj in v senci premišljeval o smislu življenja.

Nebarij se še skriva. Čaka.
Notranjo igro vej skladno prikriva pravilna oblika krošnje.
Čeprav iz istega gnezda, rojeni in vzgajani pod enakimi pogoji, sta mojemu očesu nakazali in zato tudi dobili, vsaka svojo 'osebnost'.

Vpliv okolja, predvsem človeka na naravo. Tudi to je bonsajizem. In življenje teče dalje!

Še ena azeleja

Nič posebnega, vendar posebna. Vrtni jamdori počasi dobiva obliko. Na žalost spet slika ne pokaže vsega.

Kot baletka. Za popestritev dopoldanskega dežja.

Popoldan pa sem nadaljeval z žičenjem ciprese. Do sedaj že 7 ur in še nisem končal. Vedno bolj mi ugaja, vedno več mi daje.

Vmes, mimogrede, sem se končno prijavil. Vztrajam! Ostajam to kar sem. In zato ker sem. Samo še milijon korakov.... foto: Mike Curiak
Nedokončana pot

Zadovoljstva

Z datumi in petki se ne obremenjujem. Luna je nekaj drugega. Ta me zadane. Kot tudi majhna zadovoljstva. Današnja npr...
Vstajanje ob 4h je stalnica. Jutranja svežina in Dikov srčni pozdrav za začetek. No, pisarniških obveznosti tukaj ne morem upoštevat. Potem delo na terenu. Kanček ustvarjanja, japonski vrt na terasi Hotela Toplice, skoraj dokončan (slike drugič, ker sem kot ponavadi pozabil fotlc), tik pred dežjem.
Pa naprej. Doma me je čakal Miha. Izpolnil sem mu skoraj dve leti staro željo. Prav nič poslovno. Moje zadovoljstvo je zadovoljiti prijatelja. Tale
je že na dolenjskem. Presajena?
Miha mi je odpeljal popoldansko delo. Dežuren v rastlinjaku, na deževen dan, čakajoč na stranke, ki jih skoraj ni...
Cipresa, sestra cipresi, ki je nihče ne mara. Pogledal sem ji v srce. In videl. Njeno gibanje in njen dih govorita o tem, da ju je dolgo negovala natančna roka, vodena z absolutnim zadovoljstvom.
Tu, zdaj, bi moral napist, kaj sem čutil, razmišljal štiri ure. O stiku z drevesom. Pa ne bom. Ker je preveč osebno. Ma, kakšna cerkev neki...
Narava daje. Brez pomoči 'človeka', bi tole raztezanje k soncu ne bilo meditacija.
Tako ga čutim! Ko sva sama s seboj...
Potem, na koncu tega petka, mi vošči še nebo.
Kaj me brigajo kolone na cestah, pretrdi sendviči, cena elektrike, nevihte na Jadranu...kaj šele fuzbal! Jutri bo tako ali tako sobota. In včeraj je bil danes jutri.

Azeleja 'Kaho'

Presaditev je bila tokrat nujna. Slabo, zelo neodcedno zemljo, so obdali s Kanumo, kamor korenine zaradi že nakazanega odmiranja, niso niti segle.

Presajena, neožičena:
Letošnja končna podoba:
Prekrit nebarij:
Prva stran še ni določena. Manjka še razvejanost. In obdelava 'bule' pet centimetrov nad nebarijem.


Odcvetela družina