Življenje

Življenje deluje na osnovi hrane, gibanja, ega in ljubezni!

Vse ostalo je stvar okusa, sprejemanja, zornega kota videnja, želja, naključij, horoskopa, vere in politike.
(ne nujno po tem vrstnem redu)

Raje

Izbruhci

Krvava sredica v obliki vulkana se napenja. Išče razpoke (joj kolk jih je!?), hoče ven. Na pot. Kot vsako leto se hoče razliti tja na sever, se hladiti v snegu Aljaske in se za nedoločen čas na koncu umiriti. Pa ne bo šlo. Ovoj je trd, čeprav porozen. Dim in kratki izbuhi tja do pomladi, potem se bo dogajanje zadušilo samo od sebe. Do naslenje zime .

Navade so hudič. Prav tako potrebe. Nuje. Ampak vse se da pozdravit. Vprašanje je le, če in zakaj! Od kje prihaja vzrok? Kam je namenjen? Komu, predvsem.

ZLITOST

Zlom prenasičenosti povzroči grozen hrup. Pok, ki para dušo skozi ušesa. Potem nastane mir. Tišina. Noč. Zima. Nevarna nedolžnost vabi ljubimca na svoje prsi. Zasesati se v belino, trzajoč, z aktivno željo doživeti orgazem duha. Filozofične misli povzročajo plivkanje počutja, kot morje, pljusk, pljusk, pljusk, čez kamne in pesek, neke (lahko zapuščene) obale.

Kakor kdo.
Kakor kje.

LITOST - stanje duha, nekaj med otožnostjo, pobitostjo in vznesenostjo

ZLITOST - stanje duha, nekaj med nirvano, spokojnostjo in fikcijo. Lahko tudi LJUBEZEN.

Brin in sneg

Ustvarjanje je koncept, kjer pomembno vlogo igra navdih. Tega pri meni včeraj ni bilo. Preprosto, včeraj ni bil moj dan. Ker pa sva ga s Tomažem določila, namenila delu, sva ga tako tudi izpeljala. Jutranji občutki so se ob delu samo še stopnjevali. Moja umetniška bit je bila izgubljena zunaj, nekje v snegu. Sem človek trenutka. Žival v meni je silila ven, bezlat, blodit, hodit v belo tišino... Zato, Tomaž in ostali, sori. Tak pač sem. Da ne bo pomote - užival sem, vendar roke, ki jih vodi notranja sila, niso znale, niso mogle izpeljati, kar bi kak drug dan gotovo.

Juniperus chinenesis, urbani jamadori

pred žičenjem skoraj na koncu

na koncu

Na koncu se moj in Tomažev pogled prvič nista ujela. Nič narobe, pravzaprav normalno. Drevo je njegovo in končna podoba mora izražat njegovo osebnost. Moje, sploh včerajšnje, bolje ne!

Slike z delavnice:

Cel dan, od devetih do petih.

Med tem je prišla zima.

Ruth in Dik sta ji zaželela dobrodošlico s tekom.

Pred zimo

Prihaja čas, ko bova z Rokom občasno bolj ali manj trpela. Odvisneža.
Prihaja moja prijateljica zima.
Pridelki so pospravljeni, um je pripravljen. Zaveden, a odločen. Letos ne. Ne na sever. Bo pa sekventno doživljanje toliko močnejše doma.
Jutri bo drugače. Jutri bo snežilo.
Suh les v jutranjem soncu.

V zaveterju, na kupu, že zamrznjeni.

Privlegiranci.

Na srečo je v meni raznoraznih odvisnosti še nekaj!

Brin - Brixen

Juniperus chinensis 'Itoigawa', 40 cm

Operacija Brixen je končana. Do naslednjega leta in naprej. Drugačen pristop, drugačna oblika. Všečna?

Učenje

Med vožnjo v Brixen sva z Alešem premlevala dan, ki je bil pred nama. Pričakovanja, želje, upanja, bojazni ...
Ob devetih - pripravljena.

Poleg naju še šest učencev.
Pozdravni uvod in posvetilno sporočilo za spomin na skupne ure.

Nato celodnevno delo. Analiza drevesa, konverzacija in pojasnila:

Cut -jin, cut-jin, cut-jin ....so bile besede, začinjene z duševnim Hassss ..., ki jih je razkoračen, največ uporabljal na mojem brinu. Ob vsakem obhodu je letela kakšna veja. Malo je veliko.

Seveda ne morem in niti nimam namena napisat vsega, kar, zakaj, kako in čemu je Kunio deloval. Kar je naredil, je naredil s točnim namenom in ciljem, poudariti drevesu njegov karakter.

Prepletanje živega in mrtvega na deblu harmonizira udarna veja, ki povezuje - v kontekstu z vrhom - zemljo in nebo, človeka in mistiko.

Delo še ni končano. Zmanjkalo je energije. Za finese, delo na suhem lesu in fino oblikovanje želim biti spočit in naspidiran. Imeti moram mir, dan mora imeti poudarek!

Za črni bor je bilo časa le za analizo, čiščenje in vizualizacijo. Tu so se - za razliko od brina - moje in mojstrove ideje, večinoma ujemale. Bor pač ne premore take karizme, oziroma mu jo je pred menoj nekdo že ustvaril.

Vprašanje, ki mi ga zastavlja večina - ali se je splačalo, terja odgovor - da. Na kakšen način in koliko, je sedaj odvisno od mene. Od mene in dreves, s katerimi bom v prihodnje drezal v svojo karmo.

Mojster Kobayashi - hvala!

Kunio Kobayashi

Občutki po treh dneh učenja, lovljenja znanja, ki ga je spontano, čisto po japonsko razdajal eden največjih svetovnih mojstrov bonsajizma Kunio Kobayashi, so v meni še razmetani in neurejeni. Pobiram liste in jih zlagam v mapo, iz katere bom od danes naprej ob vsakem dotiku drevesa, pobral kanček znanja, modrosti ali zgolj hrepenenja.

Kaj in koliko me je mojster naučil, bo pokazal čas. Vsekakor sem sposoben videti nov zid, ga mogoče celo preplezati. Oprimki so vidni, le še splezat je treba. Koliko poskusov bo potrebnih? Koliko treninga?

Roke delajo tisto, kar vidi srce. Eno so tehnike, drugo so občutki. Umetnost in filozofija.

Priprave

V Brixen, Italija, prihaja veliki japonski mojster Kunio Kobayashi. Čast mi bo sodelovati na njegovi delavnici, biti njgov učenec. Še dva dni časa imam za analizo in vizualizacijo brina. Skušam odkriti čim več možnosti, ki jih nudi drevo, čim več skrivnosti.

Tako bom v petek lažje dojel razliko med videnjem mojstra in učenca.

Brin

Juniperus phoenicea , 50 cm