Prihaja

Edina posledica silvestrovanja sta spočita telo in duša. Opolnoči naravnana na naslednjih 50 dni, prednostno usmerjenih v prilagajanje. Na napor, na samoto, mraz, na odklop. Ruth je napisala knjigo, jaz pišem uvod.

Brez tipkovnice in papirja.

Bojazen o zeleni zimi je včeraj ostala pod snegom. Prihaja.

V čisto novo leto

Mežakla. Gola, puščobna, brez privdiha praznikov.

Dokler ga nismo upihnili.

Štala. Mrzla peč in nizek pritisk...Novoletni dim je polnil sobo namesto neba. Ruth je obupavala, jaz sem vztrajal...

Ko sta prišla Erika in Rok je potegnilo. Slab začetek dobro nadaljevanje. Se ne damo. Dim smo splaknili.

Malo pomandžarali...vmes čekirali kaj nam želijo prijatelji... in se ugvantali za praznovanje.

Na novoletni hrib. Spet Brda. Na 2009 v 2010. Ker ga 2010 nimamo. Ker je gora. Kjer je sneg

in polna luna. Skupaj.

Luna se je počasi zgubila v vedno močnejšem sneženju. Pravljica!

Mi smo užival...

...se potili

...preoblekli

...čekirali polnoč.Šampanjec. Zamaški niso več to, kar so nekoč bili...

Se ne damo. Že tako dobro voljo (in žejo) smo podkrepili. Slavnostno, Času, kraju ravno ne, primerno. Na zdravje, srečo, prijatelje...

Erika se je odela v rdečico.
Se mamo radi!

O kako lepo, kako fajn...
Ura, pohod, vino, hrana = prijetna utrujenost

Smo šli spat. Mene notranja ura ni zapustila. Ostali se niso dali.Zunaj se je luna spravljala spat.
Kansneje. Zadnji dan za kavo. Do Aljaske se tej razvadi odpovem. Ker drugače v dolgih nočeh utrujenosti, kofenski tableti ne delujejo.

Na sarmo pa k Lidiji in Jožetu.
Ja, tkole je blo. Čisto tako, kot smo si želeli. Ste nam želeli.

V 2010

Sonce in megla

Zadnje deževje je zlizalo sledi mojih pohodov. Snega je manj, kamnov več. Uboge smuči.

Vseeno mnogo bolje kot po urejenih progah Rudnega polja. Sonce in megla prideta bolj do izraza. In misli, ki se pretekajo skozi ure dneva tudi.

Lani ob tem času je bila tale zakopana v snegu.

Lani ob tem času nisem razmišljal dva meseca naprej. Niti par let nazaj.

Itoigawa št.3

Evo ga. 15 cm nižji pospubertetnik na svoji prvi, sicer digitalni, a ne profesionalni, sliki za osebno.
Narejeno z občutkom. Bistvo bonsajizma. Občutkom zase. Petnajst kompromisov upoštevanih in popolna ignoranaca kritike. Samo filing krivulj, postavitev in ravnovesja. Trajalo je dlje,a sem zadovoljen. Spomladi dobi še tapravo posodo, mogoče okroglo, hrano in oskrbo. Postal bo goden.

Juniperus

Vreme kot je, pa bi bilo mnogo bolje da ne bi, je dan za počitek od treninga. Po dolgem času čas, čas za bonsaje. Materiala v čakanju je dovolj. Tale brin na primer.
Tipičen primerek vzgojenega drevesa za namen. Nič posebnega, z nekaj svojega. Zavit, previsok, s skrito dušo. Čudna razvejanost, nebarij še kar. Skratka izziv.
Včeraj sva se v glavnem spoznavala.

Juniperus chinensis 'Itoigawa' , 50 cm

Ker bo zunaj še gnilo, ker je počitek tudi trening, ker imam čas, ker pogrešam...danes naprej.

Dovška Baba

Drugi letošnji turni smuk. Debelina snega po cesti od Dovjega pa vse do Rožce je mejna. Navzgor OK, navzdol pa ropota sem ter tja. Ampak jutranjih -20 C ob sončnem vzhodu z vrha in ob Ruth...

Ob devetih sva se že doma grela s čajem in vročo juho.

Ob enajstih pa sem v množici tulil našim biatlonkam in biatloncem. Dvema je pomagalo.