Moj pogled na knjige

Mi je žal, da so narejene z roke. Za ene sploh.

V Zürich po zmago

Sicer mi ni da bi šopiril, pel samohvale, ampak rezultate dela, ki so nagrajeni v evropskem merilu, dela, ki me veseli in me dela mene, dosežene cilje v življenju (če že Aljaska ni bila), vseeno pokažem.
EBA, razstava Evropske bonsajske zveze - Zurich 2010;

Lani v Španiji sem tekmoval. Nisem bil najboljši "novi talent". Letos sem talent pokazal z izdelkom. In zmagal. V kategoriji uvoženih dreves, se pravi dreves, ki niso bila izkopana v naravi. Razlika je v tem, da je začetno strukturo določila človeška roka, ne mati narava. Tisto končno, ki na tekmovanjih šteje, pa sem v dobrih dveh letih dal sam. Potrdilo, da sem na pravi poti, da ne mešam megle in korak naprej. V pravo smer.

Poročilo je objavljeno tule. Od 856 fotografij pa jih bo nekaj zašlo na blog v naslednjih dneh. Ne prikaznih, izraznih.

POZERJA

DIK

LOLA

Končno!

Ko je preveč, privežem psa in se odvežem. Pomagalo je!

Več vzdušja pa tule.
Narava pomirja!

Sence in mi

Skozi kloako nedeljskega dopoldneva vlečem podobe prihodnosti. Brez sedaj ne gre. Še vedno ČB.

Opazim in slišim. Pa ne tega, kar hočem.

Vseeno uživam. Tako nekako. Nesproščen, na trnih recesije, proti petdesetim, ko sta plava ali modra čisto nekaj drugega.

Še sreča da sem. Sicer ne bi bil.

A kako?

V oblakih

Teža vsakdana že zjutraj odprhuta med oblake. Naivno. a pomaga.

Zakrivajo?

Ali odkrivajo?

Namesto besed - razpoloženje