Moj ogenj

Razen tebe, moja ljubezen, kaj še ostaja svetu?
Bolečina ni več tisto, kar boli!

Kričeče srce ne upija veselja.
Solze osame ne poznajo poželenja.
Plaz spominov je odboj od beline.

Kdor ve zate, ve za ogenj!

Kamnolom

Jaz,

kamnolom obupa,

razpadam po kosih,

belih ledenih kepah,

ki so zamrle ti dih.

Jaz,

labirint obupa,

blodim po sanjah,

kopljem jarke,

da najdem pot.

Vertikalo navzgor.

Naravnost navzgor.

Do Tebe!

V znamenju današnjega dne

Iščem te po najinih poteh,

kjer včasih skupaj sva hodila, skušam najti te v stvareh,

ki si jih ti tako ljubila...

Nikjer sledu o tebi sami,

povsod le tema in praznina,

životarim kot v omami,

vse moje bistvo bolečina...

Ko pa dan prevesi se v večer,

obupan nazadnje se predam,

potihne v meni ves nemir,

moj Bog, saj v srcu te imam!

B?!

 

Sončni vzhod z mojo Ruth

Kot nekoč.

Z luno,

z Dikom

in z Ruth v srcu...

Za Tvoj rojstni dan.
LJUBIM TE!

...50

30.1.1963 - 27.12.2012

Tako si se veselila današnjega dne...

Naprej

Začrtane poti so bile prekinjene.
Tiste, nepoškodovane čakajo. Ne smem jih pustiti, da jih preraste plevel. To vem.
A v temni noči ne vidim. Potrebujem luč.
Ali pa počakam na dan.
Saj vedno pride.
Vem da bo siv, mlačen.
Potem pa bo enkrat severni veter raztrgal oblake.

Vedno se bom spraševal,
le kam so vodile poti, ki jih ni več.

V blazinah vonj ostal je tvojih las

V blazinah vonj ostal je tvojih las -

in zdi se mi, da ti si še pri meni,

 da slišim v temi tvoj drhteči glas:

pa je le veter, ki je vzdramil sen noči,

pa je le veter, ki je vzdramil sen srca.

Ur sladkih dih po sobi še dehti -

in zdi se mi, da tiplješ ti po temi,

da tvoje krilo skozi mrak šumi:

pa je le veter, ki je vzdramil sen noči,

pa je le veter, ki je vzdramil sen srca.

Posvetil soj je mehko nad menoj -

in zdi se mi, da ti se sklanjaš k meni,

da v mraku me objel je pogled tvoj:

pa je le mesec, ki iznad črnih streh

v srebrnih me poplavil bo valeh.

Igo Gruden

En mesec...

ČAS.
En mesec, en dolg popačen, bodeč mesec, brez smisla, brez sonca. Kot bi bilo včeraj.
Ista in enaka bolečina. Še večja praznina.
Verjel sem Vate, v naju.
V kaj naj verjamem zdaj?
V posmrtno življenje? Tam, nekje. Da si srečna. mirna...?
Si tako osamljena kot jaz? Jokaš? Se smejiš? Vedno si se smejala.
So tam tud rožice?
Tečeš?

Me še vedno ljubiš??
Piščanček moj....

Nad oblaki

Cikli

Pomlad

 Poletje

Jesen

Zima

Kaj bo prinesla naslednja pomlad?
Poletje brez sonca?