ponedeljek, 2. avgust 2010

Včeraj sem gledal atletiko. Ej, vsi so tekli brez nahrbtnikov! Moram povedat Ruth.
Sem ji povedal, pa je odvrnila, da mora na drugem ovinku desno?

sobota, 31. julij 2010

Howgh

Spremljanje življenjske sopotnice je te dni psihično naporno. Pa tudi fizično naporno. Po dnevu oddiha sem moral po spletu okoliščin (beri tule) namesto udobno z avtom na Petrovo brdo, z dvajsetkilskim nahrbtnikom iz Raven v manj kot uri in pol na Črno prst. Zadnje čase v hribih samo še dirkam.
Po opravljeni nalogi in začasnem adijo z Ruth, sem se lahko za nekaj minut zavil vase. Z zaprtimi možganskimi celicami sem se prepustil mogočnemu severniku. Trodimenzionalna glasba! Levo, malo navzgor, je v smeri severa, brez vsakega zamaha, na mestu plapolal sokol.
Trenutki ki polnijo! Ne vem, domišljam si, kaj mi je hotel povedat, pokazat. Indijanci bi že vedeli. Ker smo eni navadni kavbojci, pa...?
Včeraj sem se počutil indijanec.

četrtek, 29. julij 2010

Šprint po Julijcih

V gore vedno hodim sam. Ali pa plezat. Tokrat je moja ljuba ultramaratonka izbrala cilj, ki vodi tudi čez vertikale. Ker jo poznam, ker je moja, sem naredil izjemo. Pa sva se skup "gonila" čez vršace.
Sej je blo fajn. Ampak strah za mojo ljubo, nenehno priganjanje ure (in Ruth tudi) odvzame nekaj tistega, za kar hodim sam.
Konec koncev pa je duša na mestu. Iz moje kože pač ne more.

Takile kliki enostavno oplazijo!





Pa vsaj vonj po plezanju še doda svoje
Tudi če si v P.M.M.N. (beri: pički materini matere narave). A se sliš grdo? Mogoče. Ampak videt je pa noro!

Pa saj takih lepot ne moreš doživet nikjer drugje!
Kaj bi midva eden brez drugega?
Včasih kak pogovor steče v smer, ki jo vsakdo ne razume.
In vsako luknjo enkrat prekrije megla.
In noč!

nedelja, 25. julij 2010

Doza



Takole obleko imam, samo... takih jajc pa ne!

Penza bi reku: pussy....Jaz pa pravim: Live and let's fly!

Ruth - 800 km


Po tednu Pokljuke, bo naslednjih 10 dni posvečenih moji ljubezni, Ruth. Njena ultramaratonska žilica se napenja v drugih letnih časih kot moja. Trenutno jo razganja po slovenskihh gorah. V 14 dneh namerava preteči Slovensko planinsko pot - SPP, od Maribora do Ankarana, 800 kilometrov. Dnevnik najdete na njenem blogu.

Ker je doma treba marsikaj postoriti, jo bomo domači spremljali takole, in po etepah v hribih. Pridružil se ji bom v torek v Vratih, potem pa šibava čez Triglav na Kriške pode, Razor, Prisojnik, Jalovec in Trento, naprej pa bo nekaj dni spet sama.

nedelja, 18. julij 2010

Orjak

Ima zgodovino, ima žmoht, ima težo, ima prihodnost!
Zvit, zvito čaka.
Bo ležal?

Malo bolj pokonci, bolj postrani?

Z detajli, ki jih človeška roka ne zna narediti.


In detajli, ki jih bo morala.

Počasi prihaja njegov čas. Zaenkrat le opazovan. In božan.

Prepoln neznank.

Neuravnotežen, močan. Orjaški.

Z znaki, ki so jih zarezala stoletja (več kot dve, po letnicah),

na kocu nebo prevelik. Bo bonsaj.

Velik.

Veliki.

Če imaš dvolj Eur, je lahko tvoj!
Šala!