Nedelja, še ena, ki to ni sploh

Tako kot skoraj vsak dan, me je tudi danes notranja ura vrgla pokonci že ob štirih zjutraj. Težav s poležavanjem nimam, naspan sem, ker praviloma svet, ki ga vedno ne razumem, zapustim že pred deseto zvečer.
Fotografiranje bonsajev mi je prebudilo stari čut po lovljenju trenutkov skozi leče, vendar z mojimi očmi. Ker so se zadnja leta poti od pritiska na sprožilec do končne slike bistveno spremenile, pa tudi skrajšale, sem se malo poglobil v fotolaboratorij. Delo v temnici (če odštejem zgodnjo uro) je zamenjal računalnik.
Pia šopa jazz. Škoda, da ob teh slikah ne znam podati vsaj še zvoka. Kamo li občutkov.

Za začetek sem zadovoljen. Je pa trajalo, da sem se prebil skozi osnove Photoshopa. No, popolnosti tu ne bom iskal. Ker jo že na drugih področjih iščem zaman, se tega tu enostavno ne bom lotil. Glih tolk, za mojo dušo.

Vrtnarska sezona je končana. Z jutrišnjim dnem do februarja zapiramo trgovino. Pauza. Zato je treba naredit še analize, pa plane, pa...Ni kaj. Nedelja je primerna za take zadeve. Vmes pa navijat za naše biatlonce, pa tekače...

Ej, zunaj je spet tema. Pa sem si obljubil, da bom šel danes laufat...Eh ja.

Juniperus chinensis 'Itoigawa' - 3.del

Končano. Presaditev je bila v bistvu prestavitev v primernejšo posodo.

Šarija nisem štrihal. Ima narava čas, da ga sama. Ko bo malček razvil potencijale, bo les primerno siv.
Z vrha.
In še preskok iz prebonsaja iz Japonske v prebonsaj iz Slovenije. Času čas.

Junij 2008

In še presajen:

Granulacija substrata je bistvena za uspešno koreninjenje!

Takole pa zgleda moj foto studio. Danes je bilo sonce malo premočno. Nimam še ustreznega senčila za take primere. Je pa že naročeno.

Juniperus chinensis 'Itoigawa' - 2.del

Od zadnjega striženja do danes sem ga večkrat držal v rokah. Bonsaj mislim. Ni bilo sile, ki bi me potegnila v kronosinklastični infidibulum (beri Vouneghuta ml.). Čas in feeling za nadaljevanje zastavljenega dela sta skočila skupaj danes popoldan.
Najprej sem se lotil debla. Odrezal sem še dve najnižji veji. Nista bili v kontekstu. Deblo je ravno, brez prave ideje. Gibanje in občutek starosti sem vdihnil z obdelavo v suhi les - džin in šari (jin in shari). Danes na grobo, ročno. Jutri, po dokončanem oblikovanju ga še fino očistim in premažem z jin tekočino.
Malo bližje. Slike so danes bolj kavbojske. Svetloba je umetna. Fleša ne obvladam.



Drevesce se počasi nagiba k dokončni, v glavi zaviti, ideji. Takole, odvečnih vej ni več. Sedaj je na vrsti žičenje. Najprej 'grobo', debelejše veje:

Danes me je prehitela noč. In to sredi popoldneva. Za fino žičenje potrebujem dobro vidljivost, zato bom nadaljeval jutri. Upam. Zvečer greva z Ruth na rojstnodnevni žur prijateljice Lidije. Ma, bomo pili vino ino ribe jedl...

Izgled pred
in po
današnjem meditiranju.

Pozna jesen

Mrzlo jutro mi je po žilah pognalo kri. Včerajšnje Ruthino pohajkovanje http://www.misti.si/ruth/2007/11/dan-za-ogled-smuarskih-terenov.html je dodatno narekovalo beg v gore. Vsi vrhovi so bili v oblakih, zato sem se odločil za sredogorje. Pohajkovanje po brezpotjih. Iskanje sebe in, seveda ne bi bil jaz, jamdorijev.
Ko sem gozdove pustil za sabo, so oblaki izginili. Z gora in iz glave.
Našel sem tišino in speče ruševje. Vrnem se drugo leto.
In našel sem smreko. Z odrezanim vrhom. Na sumu imam Aleša (tole zna bit njegov teren). Za njegove pojme je sicer preveč batina, a je žmohtna. No Aleš (ali kdorkoli), če je tvoja, povej, da drugo leto ne bo slabe volje.
Robe je dovolj za oba.
Tudi Stol je snel kapo in nekam sramežljivo sončil čelo.

Presenetil sem gamse. Diku se je skoraj zmešalo. Dik na špagi, gamsi varni.

Obhodil sem področje z rdečimi bori. Preveliki so čudoviti. Manjši pa... A postajam izbirčen?
V skalovje ujeta mala, ampak stara smreka.
Stol pa postaja mogočen. Vabilo sprejeto.

Med potjo nazaj sem obiskal gozd črnih borov - Pinus nigra 'Austriaca'. Kot bi ne sedli v to okolje. Kraljujejo na majhnem območju. Njihov habitus je nekaj posebnega, neznačilnega za gorske razmere. Tu si je narava delala prostor za oddih s pridihom na Afriko. Ali pa mogoče na morje?

Razvejani so v popolnost. Brez žic, brez obrezovanja. Vredno posnemanja!
Če bom nekoč razstavil nekaj podobnega, bodo kritike o slogu na prvem mestu. Takrat pokažem te slike. Kdo pa si upa kritizirat mater naravo. Mater ejga.
Izbranka.

Izbranec.
Izbranček.
In duši ter telesu je bilo zadoščeno.

Tečaji in delavnice

V zimskem času pripravljam tečaje in delavnice za začetnike in vse tiste, ki ste v umetnost bonsajizma že vstopili. Teme sem razdelil na osnovi vaših želja in z namenom, da boste po tečaju oziroma delavnici domov odšli z občutkom, da smo skupaj našli, ali pa zgradili, pot, ki vas bo popeljala naprej, do vaših ciljev. Zavedam se, da so le-ti različni, da je pogled na bonsajizem za vsakogar drugačen. To spoštujem, zato bodo naša srečanja »intimna«. Vaš pogled bomo poskušali skupaj ukomponirati v pravila in okvire, ki jih ta umetnost zahteva. Torej individualni pristop na bazi vašega predznanja, materiala, želja in zastavljenih ciljev.

TERMINI

Sobota, 15. december 2007 ob 9. uri
ZAČETNI TEČAJ VZGOJE BONSAJEV

Petek, 28. december 200 ob 17. uri
NOVOLETNO SREČANJE LJUBITELJEV BONSAJEV
foto: Kunšič Mirko

Sobota, 27. januar 2008 ob 9. uri
Delavnica – IGLAVCI

Sobota, 2. februar 2008 ob 9. uri
Delavnica – JIN in SHARI, obdelava mrtvega lesa

Sobota, 14. februar 2008 ob 9. uri
Delavnica – LISTAVCI

Sobota, 23. februar 2007 ob 9. uri
ZAČETNI TEČAJ VZGOJE BONSAJEV

Sobota, 15. marec 2008 ob 9. uri
Delavnica – PRESAJANJE BONSAJEV

Ne tič, ne miš

Pokljuka je tokrat kar nekaj. V meglo zavit pršeč dež namaka že rahlo pomrznenja tla, pripravljena na sneg. Ki pa ga ni. Vajenega mrzlih lizanj zraka, me posiljeni jugozahodnik ob pomoči polne lune obliva z melanholijo. Moja očutljivost na vremenska in nebesna dogajanja je mojim bližnjim znana. Zato je bolje, da sem odmaknjen. Skoraj. Svoj delež mojega plimovanja dobiva prijatelj Matej, ki pa je na srečo prijatelj z nasmehom in trdo kožo ter mladi biatlonski upi, ki so sitnih trenerjev tako ali tako že vajeni.

Če bi danes gladil tvojo kožo ljuba moja, hrapave so moje roke.

Če bi danes skočil iz letala, mokrih kril mi moč pojenja.

Če bi danes risal na papir, bruhal črne bi oblake.

Če bi danes gledal se v ogledalo, razbil bi se do bistva.

Pa ne bom.

Zamižal bom, sestopil vstran in počakal jutri,

ko sneg prekrije blatne misli.