Juniperus chinensis 'Itoigawa' - 2.del

Od zadnjega striženja do danes sem ga večkrat držal v rokah. Bonsaj mislim. Ni bilo sile, ki bi me potegnila v kronosinklastični infidibulum (beri Vouneghuta ml.). Čas in feeling za nadaljevanje zastavljenega dela sta skočila skupaj danes popoldan.
Najprej sem se lotil debla. Odrezal sem še dve najnižji veji. Nista bili v kontekstu. Deblo je ravno, brez prave ideje. Gibanje in občutek starosti sem vdihnil z obdelavo v suhi les - džin in šari (jin in shari). Danes na grobo, ročno. Jutri, po dokončanem oblikovanju ga še fino očistim in premažem z jin tekočino.
Malo bližje. Slike so danes bolj kavbojske. Svetloba je umetna. Fleša ne obvladam.



Drevesce se počasi nagiba k dokončni, v glavi zaviti, ideji. Takole, odvečnih vej ni več. Sedaj je na vrsti žičenje. Najprej 'grobo', debelejše veje:

Danes me je prehitela noč. In to sredi popoldneva. Za fino žičenje potrebujem dobro vidljivost, zato bom nadaljeval jutri. Upam. Zvečer greva z Ruth na rojstnodnevni žur prijateljice Lidije. Ma, bomo pili vino ino ribe jedl...

Izgled pred
in po
današnjem meditiranju.