Bežim pred meglami. Tistimi v meni in tistimi, ki jih kuha mati narava. Ohlajam čorbo. Z mislimi izmetavam razkuhane koščke vsebine.
Bežim počasi. Občudujem ognjene obraze, poslušam tišino, začinjeno z žvižganjem toplega jugozahodnika.
sreda, 7. oktober 2009
Mogoče
Mogoče ujamem barvo, za odtenek svetlejšo od včerajšnje. Stopim na skalo in prevzamem pobudo nad sabo. S tem, da breme vržem v prepad? Mogoče.
Preklete krize.
Preklete krize.
ponedeljek, 5. oktober 2009
nedelja, 4. oktober 2009
Klečica
sobota, 3. oktober 2009
Na hitro
...sem se odločil, odpeljal, nabavil in se vrnil. V enem dnevu in pol v Belgijo, Nizozemsko ter domov. Posode za bonsaje so bile v prvem planu. Obisk kolega, ki se je dan prej vrnil iz Švice s šestdesetimi nakopanimi macesni ( ata ima oko ) mi je spet zmešal glavo.
Pol ure debate, izmenjevanja izkušenj.
Namesto ducata manjših za prodajo sem pobasal spomladi ogledan brin. Ljubezen na prvi pogled.
Juniperus communis subsp. alpina – alpski brin , pred tremi leti izkopan v italijanskih Aplah.
sreda, 30. september 2009
nedelja, 27. september 2009
Prostor-čas
Malo sem se skrival. V predavalnici brez klopi, poslušalcev in luči, tam kjer nevidni učitelji praskajo po zraku, ki je prostor-čas, rišejo poudarke in vedno prezgodaj odidejo v noč. Pospravljam in urejam ujeto na kup spoznaj, na vedno večji stožec, ki ga bo treba, nekoč, ko bom znal, iz sobe prestavit na prosto, na sonce. Ure napetega zadovoljstva zamenjujejo ure raztresenega ugotavljanja, da je premalo, brez pomena, imeti svoj kup, sedeti na njem in brez točnega vedenja kaj bi z njim, zapravljati čas, prostor-čas. Ne zavidam tistim, ki sedijo na svojem kupu denarja in z vrha tulijo da so srečni.
Vsak po svoje.
sreda, 23. september 2009
Sito
Mojih želja ne mečem v kotel pričakovanja z zavezanimi očmi. Mladostne neučakanosti, namazane z nepredvidljivostjo, ni več. Izkušnje in spoznanja s pomočjo samozavedanja z leti ustvarijo sita, ki lahkotno ločujejo zrna od plev, lažne upe od skritih, ponavadi težko dosegljivih, ciljev, želja. Vera vase, ne v boga, je pravo mazilo. Nemalokrat povožena, skoraj mrtva, se pobere, ozdravi in močnejša celi rane, zadane s strani naivnosti, neumnosti ali neznanja. So dnevi sonca in so dnevi megle. So noči dežja in noči polne lune. Vzorci tresljajev čudnega sita. Umetnost in znanje je pravočasno zamenjati mrežo, prilagoditi velikost lukenj velikosti želja. Ne uspe vedno.
ponedeljek, 21. september 2009
Čiščenje
Ko nisem tak, kot bi želel, ko mi pljuča piskajo le zaradi kašlja, curlja pa le iz nosa, proste nedelje niso take kot bi želel. Ni treninga, ni piknikov, ni letanja po zraku... Nedelja, dan za čiščenje.
Psihofizično.
Neopravljena dela, tista: "Tole moram čimprej pospravit...",v takih dneh dobijo roke. Pospravljanje garaže na primer. Vedno bentim, vedno :" Kakšni prasci smo. Samo odlagamo. Garaža je prima plac. Tja človeška noga stopi redkeje. Če še malo zamižiš..."
Zunaj sije sonce. Za prehlajeno dušo ravno prav toplo. Za urico odklopa, za obračanje vase.
Beli bori so prvi začutili jesen. Množično rumenijo stare iglice. Čas za čiščenje. Nežno, previdno drsanje prstov skozi živo in odmrlo. Ločevanje. With a little help of my son.
Večje drevo, več iglic, več dela.
Nedelja je prekratka. Tudi za čiščenja.
Ugasnil sem med basketom. Predolgo noč pa vedno potrjuje jutranji glavobol. Plavi ponedeljek.
Naročite se na:
Objave (Atom)