Breza

Breze se dotikajo moje duše na poseben način. Niso mogočne, so pa posebne. Brezov gozd šumi drugače. Njena bela silhueta poudarja drugačnost. Pozimi se staplja s pokrajino, poleti jo pudarja.

Občudoval sem jih v Lescah, na igrišču za golf. Pomirjajo s svojo milino. Občudujem ju doma. Nista bili, sedaj sta - moji.

Kot tudi tale pacipresa.


In ko na koncu povem da je tanuki, poznavalci v trenutku zatrejo občutke prvega vtisa. Obremenjeni s pisano besedo vzhoda.