Ob 9h je bil že sredi dela. Čiščenje jamdorijev je prav tako pomembno kot katerokoli drugo opravilo v bonsajizmu. Na žalost ga malo j... količina. Ali pa pomanjkanje delovne sile?
Nekaterih je res škoda. Za mojstra njegovega kova tega ne bi pričakoval.
Včeraj je širokosrčno ponudil, da pripeljem vse kar imam. Dobro in slabo. Ko je zagledal kombi je malo krhnil, ko pa sem ga odprl, je nekaj časa negotovo iskal besede. Ponavadi mu pripeljejo z osebnim avtom par dreves, tole pa... Zložila sva jih na dvorišče, šestnajst njih. Dobrih pet minut do željenega izdiha : vzamem vse!
Potem pa ena ura hoje okoli vrele kaše. Posel je posel. tega se zavedava oba. Oba želiva neko korist in hkrati kaževa popustljivost. Od vseh pripeljanih je imela pravo vrednost edino tale smreka. Pogledal jo je v dušo in na koncu priznal, da je prva liga. Zamenjala sva za bonsaj (glej zadnjo sliko tega prispevka), ki je v njegovi zbirki tretja liga. Oba zadovljna. Ostalih petnajst je šlo za posode in še nekaj je kapnilo. Torej, mednarodni posli so stekli.
Na koncu pa še miren ogled lepotcev. Poleg nadležne svetlobe, me je tudi tu motila rahla zanemarjenost. Kako drugače je pri Wolfgangu.
Med tem je šefe porezal črni ribez, poplel huge plevele in z enim očesom spremljal moje korake. Zadovoljna sva se poslovila.
Pot domov.
Doma je Palček W dobil svoje mesto.
Da bo zopet v taki formi, bo potrebno počakati novih brstov in nadeti nekaj okov.
Se že veselim.Še enkrat potrditev spoznanja, da brez pravega materiala ni pravega bonsaja. Načinov, da prideš do njega je pa kar nekaj. Tole danes na primer.
Ni komentarjev:
Objavite komentar