Pika na i

Je dodana.

S pomočjo Enrica, Tommya in Tomaža.

Kljub dvodevnemu delu na drevesu, je zmanjkovalo časa. Furja v žičenju na takem drevesu, nikoli več. Pika na i sicer je, ampak final tuch, detajli, to pa še manjka.
Zadovoljen? Ja, kakopak! Mislm...

Rdeč borovc, dvodebelen

ali: Pinus sylvestris, double trunk

2009

 2010

 2011

Z leti se pogled na svet, na dogajanja na tej zafrustrirani krogli, spremeni. S pogledom na svet se spremni pogled na zaplankano vas, na hišo, na okolje, na bonsaje.
Na koncu.
Da se spremeni pogled naSe, na vse, ki so bili, na vse, ki so, hemeroidi tega bivanja, je posledica.
Z leti upeša vid. Videnje pač obratno!
Z leti se krivulja obrne navzdol.
Proti soncu?
Kako je dolga?
Ni bog tisti, majke mi, ki jo vleče, riše...
Jaz sem.
Zase, normalno.

Tiste, ki mislijo, da rišejo za nas, je spregledati. Namesto njih, lovk vsakdanjega pokvarjenega vsakdana, si privoščim "glasbo". Simfonijo za dušo.
Ne eno!

Košček torte

En odsek, vod po vojaško, bonsajev tega nedeljskega dne. Po večini neurejnih za fotografijo, umazanih posod in žejnih. Pa kaj. Nekoč, ko pride njihov čas, bo drugače.
Njihov čas je vedno.
In vedno je drugače.
Torej, danes takole:

Smrekova družina:

 Cipresa čaka na dan D

 Zuriški zmagovalec po enem letu  - neobremenjen, svoboden, skuštran

 Boljša, kot je bila pozimi. počasi se bo odpravila v Evropo...

 Azaleja, po dveh letih. Se spomnite tovariši?

Like it! Ne vem zakaj, samo čutim...

Vsako leto drugačen, pa še vedno beli bor...

 Kobayashi se lepo polni. Času čas... še malo

 Še ena azaleja. Krut nebarij in vedno bolj zrela. Gimi 5 years...

 Pa še ena, z domačega vrta. Iz nič v bonsaj. Nič posebnega, ampak ima svoj žmoht.

 Princesa je v dveletni fazi polnjenja. Fertilajz it, much...

 Smreka, sredi zime obdelana, postavljena na mraz.  Ni po pravilih, ampak ... evo!

Javor dela, se širi. Seveda so posode svoja, ops, moja, zgodba.

 Nihče se ni zmenil za tole. Zanalašč ne dam slike prej. Samo potem.
Bo, bo. Enkrat.

Potem so oblaki prekrili svetlobo. Utišali so vročino. A res prihaja jesen?
Ko bi le....
ker potem pride zima :)

Pinus parviflora 'Zui-sho'

Pinus parviflora 'Zui-sho';  70 cm

The best in my garden at the moment.

Nazaj k bonsajem

S temle borčkom sva se spogledovala dve leti. Mladič, Pinus mugo, ruševje, 30 cm, je v seh pogledih mladič. Mlečen, nezrel, vihrav, željan... Lahko bi ga pustil, svobodnega, zaverovanega v svoj ideal. Pa ima smolo, da moje oči vidijo drugače. 

 Njegova silhueta se mi je vrinila v objem njegovega, žal preminulega, sorodnika. Pokazal sem mu, kako ga vidim, dal sem mu zavetje, in  moč. Po moje, seveda.

Ker na bonsaje in na bonsajizem gledam predvsem z vidika umetnosti, me pravila in korespondence ne zanimajo. Važen je filing, važna je podoba. Četudi imenovana tanuki.

In jaz sem srečen.

Noelanders trophy 2011

Dnevi grmenja so mimo. Okoli 100 bonsajev, tisoče ljudi, malha vtisov in eno spoznanje.

Skoraj polna slovenska zasedba.

Zmagovalec 2011 - Pinus mugo

In del predstavnikov osme sile:

Napredujem.

Macesen

Odjuga je prispevala možnost. Ponujal jo je macesen. Izkoristil pa jaz.

Prvo oblikovanje:

Pozicioniranje vej je glede na čas približno. Za bonsaj je še čas. Zgleda pa vsaj drevo, ne pa prej, kar nekaj...



Še en brin

V tegale sem se prvič obregnil januarja 2009.

Razen tega, da je umetno zvit, je bilo nično. Nemogoče, oziroma na silo, zato sva zaključila v takem stanju.

Sledilo je dve leti potrpežljivosti. Presajen v še vedno veliko posodo, v boljši substrat (Chabasai +akadama), občasno vršičkan in porezan, zmerno gnojen, se je počasi razvijal.
Pozno popoldan, dve uri. Počasi postaja podoben bonsaju. Spomladi v primerno posodo, poleti finese pa bo. Vsako drevo ima svoj karakter. Včasih je skrit, včasih neizrazit. S potrpljenjem in osebnim napredovanjem ga najdeš. Če.

S slikanjem se pa nisem potrudil. Na brzino, ni cajta.