RAJE

nedelja, 16. oktober 2011

sobota, 15. oktober 2011

četrtek, 13. oktober 2011

Samo en dan...

Juhej dnevi so opla. Pia v objem iz tujine, Jan v objem iz družine, Miha ostaja tu in tam.

Jaz tudi.

Kuhal sem zelenjavno lazanjo in navijal Nord.

Že vem zakaj.

Samo en dan je ostal, samo en dan.
Oddajamo ostale, mi gremo drugam.
Danes krademo vsi,
danes smo žival, lastnine več ni.
Dobili smo možgane od divjakov
In krila za let do oblakov.
Naj pade sonce v ocean,
Nad nami bruha naj vulkan,
Za nas je dost, da imamo
Moč in znanje, s čimer sanje

In mašine dvigamo v nebo nad vse,
Naj spijo oni, ki ne vedo,
Da je zadnji dan in zadnji dan,
Ta zadnji dan ne zdi noben.

Milijon mašin na nitroglicerin grmi v nas.
Ni sile, ni dnarja in ni ga vladarja,
Ki bi nas ustavil in zamenjal obraz.
Preden vstanem, se ozrem,
Zdaj je uničen vsak problem,
Dvigujem roke in telo,
Na vrh vesolja v zvezde gremo

In mašine dvigamo v nebo nad vse,
Naj spijo oni, ki ne vedo, da je zadnji dan.
Naj spijo ti, ki ne vedo...
Nas napaja divja B mashina se ne vda.

Se ne vda...

Ko se je glas Tomaža premešal v bešamelu besed,
so mi pritekle solze.
...naj spijo ti, ki ne vedo...
nas napaja T mašina se ne vda!

nedelja, 9. oktober 2011

Končno

Danes je nedelja!

sobota, 8. oktober 2011

Jan - fantovščina

Življenje pa teče naprej. Pride čas, ko otroci postanejo možje, zakorakajo - odplezajo v svojo smer.

Jan se je včeraj, kot se spodobi, od samskega stanu poslovil v slogu. V njem se pretakata predvsem Neža in alpinizem. Ker na fantovščinah bodoča žena nima kaj iskat, so mu brat in pretežno alpinistična druščina pripravili primeren scenarij...

Tole je bilo še v "bazi"...

Kako je potekal vzpon, vmes gotovo tudi kakšen padec (upam da brez posledic), pa bo kad tad Miha objavil na svojem blogu.
Jebi ga, staramo se!

petek, 7. oktober 2011

Ponosen na Ruth

Samo to moram povedat.

Izraz volje, izbruh moči. Trma.
Dokaz sebi. In posredno nekaterim, ki so dvomili.
Inspiracija, ko misliš, da ti je težko.

ponedeljek, 26. september 2011

Pa gremo

Cipresa proti severozahodu, na evropsko razstavo bonsajev EBA, v Nemčijo.

Z Ruth pa na jug, v Grčijo.

Navijanje na razdaljo je dovoljeno. Tekma se začne v petek, 30. septembra ob 7h zjutraj. 246 km iz Aten v Šparto v dovoljenih 36 urah. Potek lahko spremljate tule.

sobota, 24. september 2011

Pomoči

Po senenem nahodu, depresiji in vročem, vročem poletju, boleče razpoke, ki so pokazale poškodovane korenine, osvežuje občasni dež. Z dežjem se topijo hranila. Pognale bodo nove. V preplet starim. Preživelim in odmrlim.
Mesece brez spanja počasi menjajo sanje pričakujočega potovanja. Ista knjiga, ista zgodba, 7. poglavje. Ko odvržem majico spremljevalca, se zavijem v puhovko.
Čez en teden bom stal pod Akropolo, ob strani moje ultramaratonke, pazeč, da odsanja REM, da se nepoškodovana zbudi v Sparti.
Dajati, razdajati, pomoč. Kot povsod, pretiravanje pelje v bolezen.
Sprejemati pomoč, umetnost med kdaj, zakaj in koliko, da ne presekaš niti Biti.
Brez obeh ne gre.

sobota, 10. september 2011

Rdeč borovc, dvodebelen

ali: Pinus sylvestris, double trunk

2009

2010

2011

Z leti se pogled na svet, na dogajanja na tej zafrustrirani krogli, spremeni. S pogledom na svet se spremni pogled na zaplankano vas, na hišo, na okolje, na bonsaje.
Na koncu.
Da se spremeni pogled naSe, na vse, ki so bili, na vse, ki so, hemeroidi tega bivanja, je posledica.
Z leti upeša vid. Videnje pač obratno!
Z leti se krivulja obrne navzdol.
Proti soncu?
Kako je dolga?
Ni bog tisti, majke mi, ki jo vleče, riše...
Jaz sem.
Zase, normalno.

Tiste, ki mislijo, da rišejo za nas, je spregledati. Namesto njih, lovk vsakdanjega pokvarjenega vsakdana, si privoščim "glasbo". Simfonijo za dušo.
Ne eno!

nedelja, 4. september 2011

Košček torte

En odsek, vod po vojaško, bonsajev tega nedeljskega dne. Po večini neurejnih za fotografijo, umazanih posod in žejnih. Pa kaj. Nekoč, ko pride njihov čas, bo drugače.
Njihov čas je vedno.
In vedno je drugače.
Torej, danes takole:

Smrekova družina: