V blazinah vonj ostal je tvojih las -
in zdi se mi, da ti si še pri meni,
da slišim v temi tvoj drhteči glas:
pa je le veter, ki je vzdramil sen noči,
pa je le veter, ki je vzdramil sen srca.
Ur sladkih dih po sobi še dehti -
in zdi se mi, da tiplješ ti po temi,
da tvoje krilo skozi mrak šumi:
pa je le veter, ki je vzdramil sen noči,
pa je le veter, ki je vzdramil sen srca.
Posvetil soj je mehko nad menoj -
in zdi se mi, da ti se sklanjaš k meni,
da v mraku me objel je pogled tvoj:
pa je le mesec, ki iznad črnih streh
v srebrnih me poplavil bo valeh.
Igo Gruden