Sneg je zasul bistvo mojega življenja.
Bela, nedolžno bela, preproga je zagrnila smisel mojega obstoja.
Le par luknjic, par močnih, utripajočih lučk, me poriva naprej.
V nov, tako prazen, dan.
Ko sneži.
Ko je sneg prekril grob. Grob moje ljubezni.
Grob mojega obstoja.
Prvič v življenju se ne veselim snega.
Otrok v meni, mož v meni, Jaz v meni,
smo postali ledene sveče.
Kapljam.
Kapljam in se sprašujem
kakšne barve je lahko pomlad?
25 komentarjev:
O, kako je težko in smisla ni, ni poti, ni cvetočih dni..
A, Raje MORAŠ naprej, naprej, tiste LUČKE te ljubijo, potrebujejo, žejne so tvojega bita, tvoje ljubezni, tvojega DUHA bolj kot kdajkoli.
Ne daj se, Raje, moraš naprej, moramo naprej, Ruth tudi tako želi, čeprav je ne vidijo naše izjokane oči...
Raje,
srčno si želim, da bi bila vaša pomlad odeta v čimbolj živahne barve. Če si kdo to zasluži, si zagotovo to vi.
Ne obupajte, veliko nas je, ki mislimo na vas vsak dan znova.
tudi jaz jokam. raje, izjoči svojo bolečino....prepusti se žalovanju in čez čas boš ti bo lažje.
en velik topu objeem
Hvala vam za vse!
Spreminjate mi življenje.
Miša
Bodite močni, tudi mi jokamo in ne moremo doumeti,
da je sneg prekril našo Ruth.
Držite se in vedite, da smo vedno v mislih z vsemi vami,
Mateja.
Kaj narediti? Živeti naprej.Črpajte moč iz vzpodbudnih besed,počasi-pogumno naprej tudi nam je hudo.Zakaj?Diku objem. J.
Dragi Raje,
ravno LJUBEZEN vam daje MOČ, da zmorete ...par luknjic
in utripajoče lučke vas potrebujejo bolj kot
kdajkoli.
B
Ena rožica ti je še ostala - čuvaj jo. In ko bo napočil čas, bodo na svet privekale nove rožice - tudi tiste te bodo potrebovale.
Tudi mi jo pogrešamo.
Raje, zdaj je pomembno, kaj misliš. S pravimi mislimi postaneš modrejši in tako lažje prenašaš življenje. Vem, da zmoreš. Jaz bi na tvojem mestu vseeno poiskala strokovnega sogovornika, kot sem ga v hudi stiski (to bi ti najbrž rekla tudi Ruth). To je bila (poleg branja) najboljša reč, ki sem jo storila zase in za ljudi okrog sebe. Nima človek v sebi vsega znanja, da si pomaga. Shakespeare: "Bolečina, ki ne govori, duši polno srce, dokler ne poči". In predvsem je pomembno tole, saj poznaš (tudi za zdravje), Ghandi:
"Keep Your Thoughts Positive
Thoughts Become Your Words
Keep Your Words Positive
Words Become Your Behaviors
Keep Your Behaviors Positive
Behaviors Become Your Habits
Keep Your Habits Positive
Habits Become Your Values
Keep Your Values Positive
Values Become Your Destiny".
In še ena misel: "Če bi vsi znosili svoje nesreče na kup, bi večina raje spet odnesla domov samo svojo, kot delček vseh skupnih."
Obdobju žalovanja naj sledi obdobje pozitivnih misli. Ti si njihov ustvarjalec. Ohrani nanjo prečudovit spomin in živi. Ker vsak (tudi ob partnerju) še vedno celo življenje živi v sebi sam. Objem.
Dragi Raje, kako bi ti rada sporočila kakšen recept, a ga ni. Samo odtrpeti in odžalovati je potrebno, včasih se zdi, da se ne da zdržati....a ljudje, ki smo borci zmoremo. Predlagam branje knjig od Jamesa van Praagha. Meni so pomagale, hodim pa čez enako izkušnjo, le rana je za 1mmm manjša.
Drži se, veseliti se morava tega, da sva svoje ljube imela, nekateri jih nimajo nikoli v življenju.
Dragi Raje!
Zima je lep letni čas, kot si omenil enkrat prej. Kar naenkrat se ne znajdeš v njej. Sneg prekriva naše sledi, a vedi, da boš naredil nove...za vse lučke, ki te držijo pokonci. Čas celi rane, tega se zavemo vsi, ki smo v življenju izgubili svoje ljubljene.
V mislih sem z vami vsemi.
Raje, ne znam z besedami....pošiljam vam objem in sočustvujem z vami.
Upam, da bo kmalu pomlad.
Alenka
Vem, dragi (nepoznani) Raje:
Vsak nov hip, nov ZAKAJ!
Vsaka misel, misel nanjo,
In le ena sama samcata želja, kajne?
Enako podnevi, še huje ponoči,..
Ob soncu, ob zvezdah, snežinkah, megli…
Le eni sami veliki ZAKAJ-i!
Vem, dragi (nepoznani) Raje:
Ruth bi želela (oziroma si želi)
da vam (in tudi nam) ne bi povzročala takšnih trenutkov, uric in dni!
Ne bi želela (oziroma si ne želi)
da ste (oziroma da smo) žalostni!
Vem, dragi (nepoznani) Raje:
Veliko snežink mora pasti da prekrije sledi,
In velikoooo, velikoooo časa mora miniti da malo manj
(ampak čisto malo manj) boli
a bodite (oz. bodimo) močni: RUTH TAKO ŽELI!
Andreja A.
Spoštovani Raje, tudi za vas bo prišla pomlad. A še ni čas zanjo. Ker je bolečina prehuda, spomin še preveč svež. V krogu iskanja odgovorov se izgublja lepota sveta, ki obstaja. Tukaj in zdaj.
A tudi za vas sije sonce, le spustiti ga morate v svoje ranjeno srce.
Boli, skeli, peče... skozi vse to mora vaša duša, da se lahko sprijazni z nečim tako nedoumljivim, kot je smrt. Šele takrat bo korak lažji, dnevi svetlejši, pomlad pa cvetoča. Počasi, drugače ne gre. Pozabi se nikoli, čas pa le nekoliko omili bolečino.
Borite se, Raje, in ne bojte se, da bi jo pozabili. Ne boste je, tudi mi je ne bomo.
Pomlad bo, Raje, bo, odeta v barve, pisane cvetlice, sonce, dež - vse bo, le čas potrebujete.
V mislih z vami in vašo družino,
Tanja M.
Dragi Raje:
"Vzdigni svoje oči h goram, odkoder prihaja pomoč!"
(Julius Kugy, prir. iz Svetega pisma)
Objem...
Ema
O,Raje, ta bel grobek Njen...
Kako so ga želele videti moje oči!
Na njemu drobna lučka gori, ki nam svetli Njen spomin...
Noben človek ni Otok, povsem sam zase;
vsak človek je kos Celine, del kopne zemlje, če Morje
odplavi grudo prsti, je Evrope manj, prav teko
kakor da je bil Rtič, prav tako kakor da je bilo
Posestvo tvojih prijateljev ali tvoje lastno; ob smrti
vsakega človeka je mene manj, zakaj včlenjen sem
v Človeštvo: In zato nikdar ne pošiljaj vpraševat,
komu zvoni: zvoni tebi.
Zemeljske razsežnosti ne veljajo tam, kjer je Ruth...
Ona je s svojim načinom življenja ljudem poskušala pokazati, da imamo nebesa lahko že na zemlji.
To je smisel naših življenj...
Ja, trenutno je zima, tudi v tvojem srcu, Raje. A bo prišla pomlad, ko pride čas...B.
Samo bodi. Kot tvoji bonsaji. Korak za korakom. To je v tem obdobju največ. Minila bo, ta fizična bolečina. Ostali bodo smehljaji, tisoče njih. In v njih bo živelo to življenje naprej, dragi Raje! Pogum na tej poti!
Naj sijejo lučke, rožice ne oveno, spomin na Ruth večen bo. Hvala vam! J.
Res da je pod snegom in v grudi njeno »minljivo« telo,
a kar je večnega živi: se ne da zakopati in skriti pod snežinkami…
… Njen krasen smeh,
… njena pozitivna, neizmerljiva energija,
… njena srčnost in njena milina
Njena dobrovoljnost, prijaznost in njena toplina…
Niti trohice bolečine vam (tudi če bi še tako radi) ne moremo odvzeti,
naprej je treba v »njenem stilu« živeti…
Vem: eno je to pisati in to govoriti a drugo vse to,
v vsej bolečini dojeti…
Bodite moči!
Andreja A.
Raje, ne poznam vas, a smrt Ruth me je pretresla. Ko sem brala vaš intervju v Jani in tisti odlomek, ko ste povedali, da je vaša papiga Lola na dan Ruthinega odhoda oponašala njen smeh, je bila prva asociasija, da to Ruth sporoča da je ok in da je srečna in da želi, da se je take tudi spomnimo. Duša umrlega lahko nagovori živali, zato sem prepričana, da je bilo to njeno čudovito sporočilo za vas. Vem, da je težko, a Ruth je med angeli in vas čuva in vam daje ljubezen. Objem.
Polona
Dragi Raje,
Do sedaj se nisem nič oglasila. Enostavno nisem mogla. Sem pa ves čas s tabo, s tvojo družino. Nikoli si nisem mislila, da me bo izguba osebe, ki sem jo komaj dobro poznala tako pretresla!!! Žaluj, to ti pripada. Toda živi naprej, zase, za Pio, Miha, Jana, ki te ta trenutek najbolj potrebujejo. Živi za Ruth in tako, kot bi ona želela. Živi za rože in za dom, za skupna leta, ki ti jih je zapustila. Saj nisi sam, ona je še vedno s tabo, v vsaki ratlini, v vseh stavreh, ki te obdajajo. Ne pusti se potegniti v prepad, tudi Ruth ti tega ne bi pustila... Če bo potrebno, poišči pomoč!
Lp iz Kamnika
Barbara
Tudi jaz vas ne poznam, a me je pretreslo se dotaknilo prehitro slovo.Članek v Jani sem prebrala neštetokrat ga shranila v spomin na izjemno Vašo in tudi našo Ruth.Vedno nasmejana polna energije,v spremstvu kužka Dika, v krogu svojih najdražjih,taka bo ostala za vedno.Res je, da ta trenutek ni besed tolažbe,a naj vam naši članki vsaj malo pomagajo A vedite, da na svetu lepše bi bilo,če bi takih družin več bilo. Bodite močni in imejte se radi - skupaj z Dikom Lolo -hvala za vsakodnevne bloge.
Objavite komentar