Okužen bil, okužen ostal

Torej. Z ženo sva, bolj ali manj, zamenjala vlogi. Sam svoj trener vse večkrat odhajam na doziranje korakov za namen. In namen je, kakopak, Aljaska. To zimo drugače. Tokrat peš. Ista neskončna, nedokončana pot, brezčasna, zastrupljajoča, mrzla a vroča, nedolžno bela, nenedolžna. Namesto smuči krplje, namesto ure utrip. Hoja, sprejemanje, počitek, neobremenjenost, ekspidicija. Do kam? Nima veze. Vsekakor do sebe.

Spomladansko brezno depresije je marsikaj pogoltnilo, a nekaj tudi izvrglo. Malo tega. Malo, a dovolj za osebno poravnavo.  

Srečno Neža in Jan!

Foto album   Video

Balon

Samo en dan...

Juhej dnevi so opla. Pia v objem iz tujine, Jan v objem iz družine, Miha ostaja tu in tam.

Jaz tudi.

Kuhal sem zelenjavno lazanjo in navijal Nord.

Že vem zakaj.

Samo en dan je ostal, samo en dan.
Oddajamo ostale, mi gremo drugam.
Danes krademo vsi,
danes smo žival, lastnine več ni.
Dobili smo možgane od divjakov
In krila za let do oblakov.
Naj pade sonce v ocean,
Nad nami bruha naj vulkan,
Za nas je dost, da imamo
Moč in znanje, s čimer sanje

In mašine dvigamo v nebo nad vse,
Naj spijo oni, ki ne vedo,
Da je zadnji dan in zadnji dan,
Ta zadnji dan ne zdi noben.

Milijon mašin na nitroglicerin grmi v nas.
Ni sile, ni dnarja in ni ga vladarja,
Ki bi nas ustavil in zamenjal obraz.
Preden vstanem, se ozrem,
Zdaj je uničen vsak problem,
Dvigujem roke in telo,
Na vrh vesolja v zvezde gremo

In mašine dvigamo v nebo nad vse,
Naj spijo oni, ki ne vedo, da je zadnji dan.
Naj spijo ti, ki ne vedo...
Nas napaja divja B mashina se ne vda.


Se ne vda...
 
Ko se je glas Tomaža premešal v bešamelu besed,
so mi pritekle solze.
...naj spijo ti, ki ne vedo...
nas napaja T mašina se ne vda!

Končno

 

 

 Danes je nedelja!

Jan - fantovščina

Življenje pa teče naprej. Pride čas, ko otroci postanejo možje, zakorakajo - odplezajo v svojo smer. 

 Jan se je včeraj, kot se spodobi, od samskega stanu poslovil v slogu. V njem se pretakata predvsem Neža in alpinizem. Ker na fantovščinah bodoča žena nima kaj iskat, so mu brat in pretežno alpinistična druščina pripravili primeren scenarij...

 Tole je bilo še v "bazi"...

Kako je potekal vzpon, vmes gotovo tudi kakšen padec (upam da brez posledic), pa bo kad tad Miha objavil na svojem blogu.
Jebi ga, staramo se!

Ponosen na Ruth

Samo to moram povedat.


Izraz volje, izbruh moči. Trma.
Dokaz sebi. In posredno nekaterim, ki so dvomili.
Inspiracija, ko misliš, da ti je težko.

Pa gremo

Cipresa proti severozahodu, na evropsko razstavo bonsajev EBA, v Nemčijo.

Z Ruth pa na jug, v Grčijo. 

Navijanje na razdaljo je dovoljeno. Tekma se začne v petek, 30. septembra ob 7h zjutraj. 246 km iz Aten v Šparto v dovoljenih 36 urah. Potek lahko spremljate tule.

Pomoči

Po senenem nahodu, depresiji in vročem, vročem poletju, boleče razpoke, ki so pokazale poškodovane korenine, osvežuje občasni dež. Z dežjem se topijo hranila. Pognale bodo nove. V preplet starim. Preživelim in odmrlim.
Mesece brez spanja počasi menjajo sanje pričakujočega potovanja. Ista knjiga, ista zgodba, 7. poglavje. Ko odvržem majico spremljevalca, se zavijem v puhovko.
Čez en teden bom stal pod Akropolo, ob strani moje ultramaratonke, pazeč, da odsanja REM, da se nepoškodovana zbudi v Sparti.
Dajati, razdajati, pomoč. Kot povsod, pretiravanje pelje v bolezen.
Sprejemati pomoč, umetnost med kdaj, zakaj in koliko, da ne presekaš niti Biti.
Brez obeh ne gre.

Rdeč borovc, dvodebelen

ali: Pinus sylvestris, double trunk

2009

 2010

 2011

Z leti se pogled na svet, na dogajanja na tej zafrustrirani krogli, spremeni. S pogledom na svet se spremni pogled na zaplankano vas, na hišo, na okolje, na bonsaje.
Na koncu.
Da se spremeni pogled naSe, na vse, ki so bili, na vse, ki so, hemeroidi tega bivanja, je posledica.
Z leti upeša vid. Videnje pač obratno!
Z leti se krivulja obrne navzdol.
Proti soncu?
Kako je dolga?
Ni bog tisti, majke mi, ki jo vleče, riše...
Jaz sem.
Zase, normalno.

Tiste, ki mislijo, da rišejo za nas, je spregledati. Namesto njih, lovk vsakdanjega pokvarjenega vsakdana, si privoščim "glasbo". Simfonijo za dušo.
Ne eno!