V sodelovanju z naravo

 Še en teden, pa bomo na Pokljuki gostili IBU svetovni pokal v biatlonu. Vreme nam gre na roke, časa pa zmanjkuje. Zato guramo, podnevi in ponoči.

 

Priznam, jest sem že zmatran. Konec naslednjega tedna bom pa...

Beli bor Zurich

Pinus pentaphyla - 60 cm. Beli bor, ki je svojo mladost in srednja leta preživel na japonskem. Pri Crespiju me je 2009 pobožala njegova posebnost, drugačnost. Tole je bilo prvo oblikovanje. Še nezrel, zelen.

 



 

Leto kasneje, po primerni oskrbi in drugem oblikovanju:



Zdel se mi je primeren za razstavo. Pa sva šla v Zurich, na EBO, evropsko razstavo in proti pričakovanjem pobrala prvo nagrado. No, eno izmed njih.

 

Po pravici povedano, me je nekaj vedno motilo. Kljub nagradi, kljub všečnosti, z njegovo podobo nisem bil nikoli povsem na Ti. Zato sem ga preložil v večjo posodo, ga razvezal, postavil na sonce in ga hranil, hranil. Več vejic, večje iglice, bolj zrel na pogled.

 

Spomladi sem ga razprl, pustil soncu da doda svoje.

Veliko več žice, več časa za oblikovanje. Seveda ni spedenan za razstavo, ampak izgleda bolje. Bolj možato. Bolj žensko?

Spomladi bo sledil še rahel zasuk v desno. Bolje bo vidno gibanje debla, ravnovesje bo tudi boljše.

Leva stran je še šibka. Še dve leti, pa bo vizija izpolnjena.
Če bo.

Shimpaku

Juniperus chinensis "Shimpaku"; 40 cm

 

Zgodba pa se je začela leta 2008, ko je Tora pričela z delovanjem:

 Vedno me je motilo ravnotežje tega drevesa:

 Mislim, da je sedaj bolje:

 

Da ne bi !

Dali S.

Porkaduš, ejga

Porkaduš. Najprej take blesave sanje, prebujanje kot v mehurčku, neuspešno iskanje stikala, padec ob rob omare. Kopalnico sem najdu, jedva. Wc tud. Ampak špegu pa ... ja porkaduš, glej ga mene. Čist drugačen. 

 

Je to preobrazba, ki jo vlečem za jajca že petdeset let? Je to ena neslana šala?
Al' pa to sploh nisem jaz?
Me zanima kaj bo rekla žena, ko me vidi? Ona bo sigurno vedela.
Imam kar malo treme.

Brin Kobayashi



Takole zgleda pot, seveda še nedokončana (nikoli končana), bonsaja. Napreduješ z njim. In staraš se z njim. Zoriš ga. In on zori tebe.

 

                                                              

 

                  november 2008

 

                                                                        maj 2010

 

oktober 2010

 

                                                                           april 2012

                                                                   november 2012

 

Veter z leve

Pripravljen. Nekomu za abrahama. S pomenom, namenom. Držta se, oba.

Sicer so pa deževne nedelje dobrodošle. En kup vej čaka, celo reč preobrazb. Še tista, osebna, ni dokončana... zima prihaja. Vsaj mislim, upam, da res.

Gaber

Eni se še ne dajo(mo)!

Prihaja

Drevo

Kajetan Kovič

 

Drevo

 

Jaz sem kakor osamljeno drevo

ob robu razviharjene ravnine,

šibak in sam, brez trdne korenine,

ki bi zagrizla se v peščeno dno.

 

Zaman iztezam veje pod nebo,

viharji me do sonca ne pustijo.

Rad bi do luči, pa me v mrak tiščijo

in srdom me teptajo ob zemljo.

 

A vendar, ko v najhujši bolečini

mi brizgne živa kri iz dna srca,

ko me prekolje strela po sredini,

hoteč me vreči strtega ob tla,

Se vzpnem v poslednji, silni veličini

in zrastem kakor plamen do neba.

 

p.s.: Pia, hvala!