Kje si moja sreča?
Kako naj živim?
Kam naj drvim?
Sam!
Slep, utopljen v solzah.

Obljubim!
Nekoč te spet objamem!
Ljubim te!!!

Spanje

Po skoraj štirih tednih, z malo goljufije, spet doma. Danes. 
Stres, odgovornost in delo sta mi spremenila bioritem.
Iz skoraj nič spanja, do spanja do jutra.
Zbujal sem se ob štirih, vedno, najkasneje ob petih. Sedaj ob šestih, pol sedmih, strmim v ogledalo in se sprašujem... Sem to jaz?

Ponoči sem sanjal.

Utrujen sem. Ne pogrešam Aljaske! Ne oziram se na zamujene sončne vzhode, na bonsaje, na nič!!!
Hočem spat!

p.s.: v času depresije sem spal...no, nisem spal.

N A D O K N A D I !

Vsi imamo svoje meje!

P.S.2.:  ne jih prečkat!!!

Jaka ... in ostali

Neprespane noči na Pokljuki ne bodo zaman. Naši razturajo!
Bi blo pošteno, da greste namesto na proteste navijat!
In bolj smiselno!
POKLJUKA: 13. do 16. december

ČESTITKE!!!
banda biatlonska :)

V sodelovanju z naravo

 Še en teden, pa bomo na Pokljuki gostili IBU svetovni pokal v biatlonu. Vreme nam gre na roke, časa pa zmanjkuje. Zato guramo, podnevi in ponoči.

 

Priznam, jest sem že zmatran. Konec naslednjega tedna bom pa...

Beli bor Zurich

Pinus pentaphyla - 60 cm. Beli bor, ki je svojo mladost in srednja leta preživel na japonskem. Pri Crespiju me je 2009 pobožala njegova posebnost, drugačnost. Tole je bilo prvo oblikovanje. Še nezrel, zelen.

 



 

Leto kasneje, po primerni oskrbi in drugem oblikovanju:



Zdel se mi je primeren za razstavo. Pa sva šla v Zurich, na EBO, evropsko razstavo in proti pričakovanjem pobrala prvo nagrado. No, eno izmed njih.

 

Po pravici povedano, me je nekaj vedno motilo. Kljub nagradi, kljub všečnosti, z njegovo podobo nisem bil nikoli povsem na Ti. Zato sem ga preložil v večjo posodo, ga razvezal, postavil na sonce in ga hranil, hranil. Več vejic, večje iglice, bolj zrel na pogled.

 

Spomladi sem ga razprl, pustil soncu da doda svoje.

Veliko več žice, več časa za oblikovanje. Seveda ni spedenan za razstavo, ampak izgleda bolje. Bolj možato. Bolj žensko?

Spomladi bo sledil še rahel zasuk v desno. Bolje bo vidno gibanje debla, ravnovesje bo tudi boljše.

Leva stran je še šibka. Še dve leti, pa bo vizija izpolnjena.
Če bo.

Shimpaku

Juniperus chinensis "Shimpaku"; 40 cm

 

Zgodba pa se je začela leta 2008, ko je Tora pričela z delovanjem:

 Vedno me je motilo ravnotežje tega drevesa:

 Mislim, da je sedaj bolje:

 

Da ne bi !

Dali S.

Porkaduš, ejga

Porkaduš. Najprej take blesave sanje, prebujanje kot v mehurčku, neuspešno iskanje stikala, padec ob rob omare. Kopalnico sem najdu, jedva. Wc tud. Ampak špegu pa ... ja porkaduš, glej ga mene. Čist drugačen. 

 

Je to preobrazba, ki jo vlečem za jajca že petdeset let? Je to ena neslana šala?
Al' pa to sploh nisem jaz?
Me zanima kaj bo rekla žena, ko me vidi? Ona bo sigurno vedela.
Imam kar malo treme.

Brin Kobayashi



Takole zgleda pot, seveda še nedokončana (nikoli končana), bonsaja. Napreduješ z njim. In staraš se z njim. Zoriš ga. In on zori tebe.

 

                                                              

 

                  november 2008

 

                                                                        maj 2010

 

oktober 2010

 

                                                                           april 2012

                                                                   november 2012

 

Veter z leve

Pripravljen. Nekomu za abrahama. S pomenom, namenom. Držta se, oba.

Sicer so pa deževne nedelje dobrodošle. En kup vej čaka, celo reč preobrazb. Še tista, osebna, ni dokončana... zima prihaja. Vsaj mislim, upam, da res.