nedelja, 22. junij 2008

Končno

Prvinski nagon me je posesal v hribe. Ven iz kotla, kjer pržiga kot pri norcih, stran, na brezpotja sicer preobljudene Košute.
Ne rečem, da nisem iskal sapojemajočih osamelcev. A našel sem, kot že tolikokrat, protiutež na vagi vsakdana. Pač tisto nekaj, ki se prebuja, raste, dokler se ne udejanji na daljnem severu.
Mišicam bo potrebnih milijone dražjajev, da bodo skladno sledile ukazom glave.
Važiča
Užitek kontrastov.


Na žalost moje ljube v hribe hodim sam. Tako je bilo, je in bo. Kot vedno z nekaj izjemami.

Ni komentarjev: