Danes sem v molu,
ne vem, kaj mi je,
kot da je megla mi legla v srce,
kot da je sonce izgubilo sijaj,
kot da me vleče samo še nazaj.
Nazaj, kjer preštevala reki sva dni,
med njene rokave in tvoje dlani ,
tam zdaj trepeče še tvoj zdihljaj,
tja me vleče nazaj !
Zapoj mi potiho, zapoj mi v uho,
nihče ne izve naj, da mi je hudo ,
nihče ne izve naj, kako je hudo,
ko gledaš v sonce in vidiš temo !
Danes sem v molu,
ne vem, kaj mi je,
kot da so se mi zapletle noge,
kot da ne najdejo lastnih poti,
kot da ne vejo, kam dnevi so šli .
Zapoj mi potiho, zapoj mi v uho,
nihče ne izve naj, da mi je hudo ,
nihče ne izve naj, kako je hudo,
ko gledaš v sonce in vidiš temo !
Vlado Kreslin; glasba in besedilo
Raje; solze in žalost
Jutri bom v duru. Upam.
Potujem v objem moje Pije, v deželo rožic,
pod krili prijateljev bonsajistov.
15 komentarjev:
Držim pesti za vas, za vsak vaš droben nasmeh...
Vse bo še dobro, saj Ruth potuje z vami.
Miša
Pozdravljen Raje,letos poleti sem
prvič spoznala vašo družino in
zelo sem bila navdušena nad vami.
Vaša Ruth je živela popolno
življenje saj je bila mati pa
povrhu še srečna žena, to so
sanje vsakogar da ima takega moža,
starše, otroke, sestro ki se imajo
radi in se spoštujejo.
To je bistvo življenja.
To naj vam da moč naprej,verjemite
v življenju se bo vse obrnilo kot
se mora za to bo poskrbela vaša
Ruth. Srečno
Raje, saj ste gotovo že slišali za to: če deliš veselje, se to množi med ljudmi, če pa deliš žalost, je vsaj na trenutke ta malo manjša; upam, da se tudi vam zdi tako...še naprej jo delite med nas, kot sta z Ruth delila veselje...vse dobro vam in vašim otrokom!
Pišite Raje kako je v duru, v bližini Pije, v deželi rožic, pod krili prijateljev bonsajistov,
ker vas bomo pogrešali.
Naj vam sprememba dobro dene in srečno se vrnite v domek, pod slovenske gore…
Andreja A.
O Raje, kako globoko ranjena duša govori iz tebe. Ampak ti si pesnik po srcu in najbolj občutene pesmi se rojevajo v bolečini. Katera vem, da je neizmerna in boli, boli,..
Tudi jaz se jo osebno poznala, tvojo rožico in prevzela me je, tako kot večino ljudi, ki so jo poznali. Bila je posebna, velikokrat sem sem s strahom brala o njenih turnih smukah. Drugače pač ni znala, vendar živela je tako intenzivno, da marsikdo v 100 letih ne doživi tega, kar je imela ona v še ne petdesetih.
Pogrešam njen blog, ki mi je bil vsako jutro nekakšna vzpodbuda za dober dan. Vendar sedaj odpiram tvoje strani in prebiram tvoje žalostne misli, gledam žalostne slike, pri tem velikokrat s solzami v očeh. Brem tudi blog tvoje Pie in si mislim, kako sta si blizu in hvalabogu za to. Preko nje sta povezana v eno dušo in skupaj bosta lažje prekodila pot žalovanja. Vem, da te komaj čaka in močno jo stisni v objem. In piši, ker tudi to je del terapije, ne pusti, da bi te preveč potegnilo na dno. Še te čakajo sončni dnevi, samo nekaj časa bo moralo preteči. Ogromno Slovencev čuti z vami, ne pozabi tega. In piši, tvoje besede so neskončno čutne, čeprav tako žalostne, tudi slike prekrasne.
Andreja
O, Raje, kar nekako potolažena sem, ker se odpravljaš na pot. Ker si se odločil, da GREŠ, pa če je še tako težko, si verjetno okleval, si mislim, nisi videl smisla, najraje bi se nekam skril... ONA bo s teboj.
Dobro za tvojo dušo, za tvoje drage za tvojo Pio..
Prosim, poročaj, piši, fotografiraj, objavljaj in srečno.
Dragi Raje, veseli me, da greste v Deželo rožic, k svoji čudoviti rožici Pii, ki vas gotovo že nestrpno pričakuje. V mislih bom z vami....
Srečno!
Karina
O Raje veseli me, da boste malo spremenil okolje in se nadihali severnega zraku. Pozdravite nam našo glasbenico pa Denisa tudi, predvsem pa jo močno stisnite še za nas vse, ki mislimo na vas. Pišite, fotografirajte in objavljajte saj vas redno beremo tako kot smo vedno brali bloge vseh vas. Želimo vam prijetno pot in srečno vrnitev domov. Pozdravčke iz zasneženega Kranja, Mateja.
Srečno pot, velik objem za vas in vašo družino in prijatelje malih drevesc.
Sonce je,
S toplim objemom, z vami :)
Srečno na poti. Vesela sem, da ste se odločili in greste za "soncem"...
Dragi Raje , srečno pot k Pii, lepo da se odpravljate in ji polepšate dni, pa tudi za Vas bo to vsaj malo spremembe po praznini , ki je nastala v Vašem lepem domu v Mošnjah. Vsi, ki smo jo in z njo Vas ,poznali komaj čakamo Vaše , Piine utrinke, drobne misli , ki lajšajo bolečino ali vsaj omilijo praznino. Držim pesti , da Vas Vaši sončki napolnijo z novo energijo, ki Vas bo grela in lajšala izgubo. Verjemite , da bi nas veliko , če bi se le dalo , odvzelo težo žalosti in vam pomagalo , pa je le beseda v tolažbo mogoča , za ostalo nam priskoči na "pomoč" čas . Uživajta skupaj in naj Pia kaj lepega zaigra, tako kot zna , da vam "poboža" dušo. Ruth bo vedno z nami in del nas , saj taki Veliki ljudje kot je ona, ne morejo oditi , le v druge dimenzije se prestavijo in ostanejo del Vas , ki ste ena čudovita družina.
Raje,
upam, da srečno potuješ k svoji pii.
V tej pesmi http://www.youtube.com/watch?v=15xI39aBEA4 sem te našla.
Srečno,
Andreja
Raje,
vsak dan prebiram vaš blog, kot sem ga prej od vaše Ruth. Ko sva se zadnjič srečali, kje drugje kot pod Kredarico ( bilo je poleti), sem si rekla, da ji ob naslednjem srečanju povem, da sva si samo tri dni narazen in da bo obe naju srečal Abraham. Toda naši Ruth to ne bo dano.Spoznala sta se istega leta, kot midva z možem in vsi smo bili tako mladi. Polni upanj in pričakovanj. Toda poti se včasih žal prehitro končajo. In vedno imamo vprašanje - En velik ZAKAJ. Zakaj prav ona, ki je bila tak sonček, za vas za vso vašo družino pa tudi za vse nas, ki smo jo poznali, ki smo hodili k njej na predavanja, ne samo po rožice, ampak tudi po energijo, ker je bila sama ena velika rožica.
Raje, bodite močni. Veliko nas je, ki vsak dan mislimo na vas, prebiramo vaš blog in ne moremo doumeti, da je ni več. Samo čas celi rane. Zahvalite se Bogu, da vam je dala te tri čudovite otroke, oziroma kot je sama rekla: bodite ponosni na vašo razširjeno družino.
Smo v mislih z vami. Bodite močni in radi se imejte še tako naprej, saj ste nam svetal vzgled, kako mora družina funkcionirati.
Nena
Reje, nocoj sem v sanjah podoživljala gorske radosti s tvojo Ruth. Tako lepe sanje sem imela, da imam polepšan cel teden, ne samo dan. Ruth je bila tako zadovoljna in vesela kot vedno, vsako rožico sva poduhali in vsako kakvko posebej pozdravili. Hvala Bogu za tako lepe sanje in noč preživeto u Ruth. Upam, da se sanje ponovijo kmalu.
Lepe dneve na severu in objem obema!
LP
Raje,
najlepše žalostinke so napisane v molu,zato da jih slišimo,jih čutimo.
Da se skladba prevesi v dur pa je potrebno vsako noto slišati in čutiti, nič ne moremo izpustiti, vsaka nota mora biti odigrana.
Ko pa se prevesi v dur, pa se našo dušo naseli mir in sreča.
Upam da vaša žalostinka ne bo trajala dolgo, ter da čim hitreje slišite dur, kar bi gotovo vaša žena želela.
Objavite komentar