En mesec, en dolg popačen, bodeč mesec, brez smisla, brez sonca. Kot bi bilo včeraj.
Ista in enaka bolečina. Še večja praznina.
Verjel sem Vate, v naju.
V kaj naj verjamem zdaj?
V posmrtno življenje? Tam, nekje. Da si srečna. mirna...?
Si tako osamljena kot jaz? Jokaš? Se smejiš? Vedno si se smejala.
So tam tud rožice?
Tečeš?
Me še vedno ljubiš??
Piščanček moj....
18 komentarjev:
Ruth teče naprej,boža rožce,se smeji in vas objema...
Toliko vprašanj, odgovor pa en sam, da ne bo Je več nazaj...
Da čas naprej se vrti in mi tudi z njim, Ona pa ostaja tam...
In to tako boli, ker ne vidijo naše je več oči.
En mesec!
Bolj čas mineva, težje človek dojema a ne?
30 dni,
720 ur,
43 200 minut,
2 592 000 sekund,
100 000 000 000 000 000 000 zakaj-ev!
In vsak zakaj še novih, nebroj zakaj-ev,
a odgovor le en sam:
vprašalnica: ZAKAJ?
Andreja A.
Vprašanja,na katera verjetno nikdar ne boste našli odgovora, spoštovani Raje.
Smrt pomeni nepreklicen, dokončen odhod, za seboj pusti tisoč, kaj tisoč, nešteto vprašanj.
Človek išče odgovore nanje, da bi znal razumeti, poskusil dojeti in da bi se vsaj z delčkom duše sprijaznil s praznino, bolečino.
A odgovori so ostali z njo, morda jih kdaj ujamete v modrini neba, v morju oblakov, v lepotah gora.
Morda.
Verjemite pa, njena duša je bila čista tu na zemlji in takšna je odšla tja v nov svet, nad oblake. Tako se smeji, teče, vas ljubi, joka, ker jokate tudi vi.
Še verjemite vase, vanjo, saj bo večno živela v vašem srcu.
In ne predajte se! Nikdar!
Z vami smo. Veliko nas je.
Če bi vam le lahko kako pomagali...
Miren dan vam želim!
Tanja M.
VERJETI V L J U B E Z E N, KI VEČNO ŽIVI,
VERJETI V Ž I V L J E N J E, KI JE KLJUB TEŽKIM PREIZKUŠNJAM LEPO,
VERJETI V L J U D I, KI SO LAHKO TUDI DOBRI,
VERJETI V S A N J E, DA JIH URESNIČIMO,
VERJETI V A S E, DA LAHKO KLJUB BREMENU GREŠ NAPREJ...B
Natanko mesec dni! Kje je luč življenja? Zakaj.....?Solze ne bude k življenju,le spomin nas združuje! Jelka
Pozdravljeni,
trdno verjamem, da smrt ni naš konec. Naša duša se preseli v drugo obliko bivanja. Verjamem, da se boste nekega dne zopet srečali z njo.
Upam, da boste v tem svetu našli oporo v svojih čudovitih otrocih in bližnjih. Čas ne pozabi, a omili bolečino. Mislim na vas in upam, da bo s časom lažje. Hvala, ker svoje občutke delite z nami. Resnično vam želim vse najboljše.
Namaste.
Renata
Toliko vprašanj, odgovorov pa ni in ni... Ko se zbujam ponoči, mislim na Vas, ko pogledam doma rože, mislim Nanjo in na Vas, ko se ozrem v nebo, mislim Nanjo, ko mi sedaj sonce sili skozi okno, mislim Nanjo... in na Vas. Nikakor si ne morem predstavljati kako Vam je, želim pa si, da bi vam noč bila prespana, da bi v dnevu našli smisel in občutili, da je ONA povsod okoli Vas in Vas toplo in nežno objema in si vsekakor želi nasmeha tudi na vaših ustnicah.
Topel, sončen objem iz drugega konca Slovenije. O.Č.
I'm Still Here
Friend, please don't mourn for me
I'm still here, though you don't see.
I'm right by your side each night and day
and within your heart I long to stay.
My body is gone but I'm always near.
I'm everything you feel, see or hear.
My spirit is free, but I'll never depart
as long as you keep me alive in your heart.
I'll never wander out of your sight-
I'm the brightest star on a summer night.
I'll never be beyond your reach-
I'm the warm moist sand when you're at the beach.
I'm the colorful leaves when fall comes around
and the pure white snow that blankets the ground.
I'm the beautiful flowers of which you're so fond,
The clear cool water in a quiet pond.
I'm the first bright blossom you'll see in the spring,
The first warm raindrop that April will bring.
I'm the first ray of light when the sun starts to shine,
and you'll see that the face in the moon is mine.
When you start thinking there's no one to love you,
you can talk to me through the Lord above you.
I'll whisper my answer through the leaves on the trees,
and you'll feel my presence in the soft summer breeze.
I'm the hot salty tears that flow when you weep
and the beautiful dreams that come while you sleep.
I'm the smile you see on a baby's face.
Just look for me, friend, I'm everyplace!
(Author Unknown)
V mislih z vami...naj vam čas prežene bolečino.
Tanja M.
V tem mesecu sem bila vsak dan z njo, teboj in vami vsemi .... brala sem blogspote, njene in tvoje in Piine ...to delam še vedno vsak dan .... in vem v duši globoko in v srcu , kako težko vam je .... ampak .... Življenje takšno ali drugačno teče naprej ... nič ne vemo kdaj in kje ... čaka na nas .... Usodi pač ne ubežimo.. Dragi Raje ... v svojih treh angelskih otrocih , ki so plod vajine ljubezni poišči smisel in moč...slej ko prej bodo prišli vnučki , vnučka ....in v njej boš ugledal svojo ljubljeno Ruth ... z vsem spoštovanjem in ljubeznijo do vas vseh , vas pozdravljam in povem le to, naj vas malo potolaži, imeli ste krasno,in LJUBEZNI poln vsak trenutek vajinega življenja ...koliko ljudi bi dalo vse za en sam takšen trenutek...
objem.....
Raje: ob vseh vprašajih in zakaj-ih brez odgovora vsaj ta zagotovo odgovor ima: (citiram:) "Me še vedno ljubiš??
Piščanček moj...."
Zagotovo in brez vsakega dvoma je odgovor JA in DA! Ruth je tam, kjer je ljubezen "brezpogojna in kjer je vse le ena sama čista ljubezen" torej vsaj to vaše vprašanje ni ostalo brez odgovora!!!
V mislimi z vami,
Andreja A.
Ves dan se sprašujem, naj zapišem tisto, v kar verjamem, je prav, da to napišem?
V E R J A M E M v posmrtno življenje, ker mi je lastna izkušnja s pokojnim prijateljem in mamo to potrdila.
Ruth Ž I V I, v drugih dimenzijah, umrlo je samo njeno fizično telo. Njeno bistvo, duša, je odšla
d o m o v, od koder smo vsi prišli in kamor se bomo vsi vrnili...
Odprto srce in l j u b e z e n sta sposobna premagati razdalje med našimi svetovi. Z ljubeznijo ohranjate stik z njo...B
O kako dobro vas razumem, tisoč zakajev, ki se porajajo. Raje ne dovolite, da vas žalost premaga. Iz lastnih izkušenj vam povem, kako je žalost zahtevna, posesivna ljubimka....kar naenkrat vas omreži
in vam vzame pravico do sreče ali, da bi živeli naprej. Ne dovolite, da zamenja Ruth, bodite močni za vse okoli vas, ki vas potrebujejo.
Tako rada bi vam pomagala, a kaj ko se zavedam, da mora vse to predelati vsak sam. V tolažbo naj vam bo, da je Ruth srečna in mirna, tam kjer je in, da je žalostna, če ste žalostni vi. Raje, mislim na vas, vašo družino in molim, da ostanete močni.
Maruša
Še nekaj dni pa bo srečala Abrahama ...
Človeška modrost tisočletij se ne moti! Življenje JE večno! Snovno telo umre, duhovna dimenzija pa ostane. Verjemite, gotovo živi in je srečna in zelo gotovo je, da vas močno ljubi, saj ljubezen nikoli ne mine..., je večna sila kozmosa. Ostanite povezani z vašo Ruth.
Zdaj je sicer čas žalosti ob zemeljskem slovesu in potrebno je odžalovati, da bo potem spet prostor za veselje...
CH
Raje, sem mislila nate in na to razdaljo, ki se povečuje. Vem, kako me je peklo v prsih po enem mesecu in več in sem se spraševala zakaj zdaj taka, še hujša praznina... Ker so bili v življenju tudi časi, počitnice, ko mamice nisem videla po 14 dni, 3 tedne... a tako dolgo, kot je bila razdalja meseca in več še nikoli.
Spoznanje, da je za zmeraj, prinaša čas počasi, prvi praznik, prvi rojstni dan, prvo pomlad...
Se spomniš dni, ko Ruth še nisi poznal in si živel sam s sabo? Tako bo, sam s sabo, hrepenenje bo ostalo, zabolelo bo v prsih, ta večna ljubezen.
Jaz ne vem, če verjamem v večnost, večnost se mi zdi pretežka, preutrujajoča, nekoč vendar moraš zaspati... večni so ljudje v mislih drugih... jaz se bolj zavedam minljivosti. Istih let sva, še deset poletij in jih bo 60 in še enkrat tako in ...
veš, včasih gledam svoj kraj, iste stavbe, ista so celo mnoga drevesa... in si predstavljam ljudi, ki so hiteli med hišami, koliko generacij več ni...
Kratko je, tako ali drugače... za vse. Ona ne ve, da je več ni, ti si tisti, ki mu je težko. Če je tako, potem boš zdržal, samo, da njej ni težko, ni res? ...tako bi se tolažila jaz...
Drži se, poguma ti želim in ljubečih misli v žalovanju.
Že par dni se sprašujem, ali naj delim to s teboj ali ne. Bom, ne glede na to, kakšna čudakinja bom izpadla, na srečo sem lahko vsaj anonimna čudakinja. Včasih preden zaspim (sem še popolnoma budna), se mi prikaže kakšen obraz, ni kot živ obraz, ne bom znala tega opisat dobro, ampak recimo obraz iz svetlobe, čistih linj, kot vse drugo na tem svetu, čuteč obraz. Nikoli se nisem kaj dosti ukvarjala s tem kaj to pomeni, sem pomislila, mogoče duše, ampak potem sem zaspala in začela naslednji dan, nikoli razmišljujoč o tem. Do točno meseca dni nazaj. Mesec dni nazaj, sem zvečer ko sem legla videla Ruth, prvi poznani obraz. Sprašuješ, če je srečna, jaz od tistega večera dalje velikokrat pomislim na to, upam, da je že bolj srečna, saj so ponavadi srečni, ona pa je bila takrat neizmerno žalostna. Ne vem v kaj se boš odločil ti verjeti, ampak meni je s tem tvoja Ruth dala ogromno darilo, sedaj Vem, da s smrtjo ni konec in s tem, ko to delim s teboj, se ji na nek način poskušam zahvaliti za to darilo.
Verjamem v ENERGIJO, da je neuničljiva, verjamem v naše DUŠE, da živijo naprej, verjamem v VAS in v RUTH ter v vajino LJUBEZEN, ki bo vajini duši, ob svojem času zopet povezala.
Dragi Raje, RUTH vas LJUBI...B
Objavite komentar